Francois Fillon se je trudil, da bi poslance prepričal, da ponovna vrnitev v Nato ne pomeni pokoritve ZDA. Foto: EPA
Francois Fillon se je trudil, da bi poslance prepričal, da ponovna vrnitev v Nato ne pomeni pokoritve ZDA. Foto: EPA
Francija bo na aprilskem vrhu znova postala polnopravna članica zavezništva. Foto: EPA

Potem ko je predsednik Nicolas Sarkozy pred kratkim oznanil, da se bo Francija zagotovo vrnila v vojaške strukture Nata, od koder se je umaknila leta 1966, je morala o tem odločati še francoska narodna skupščina.

Razprava v parlamentu je bila vroča, saj je vprašanje francosko politično elito razdelilo na dva pola, a uspeh glasovanja ni bil vprašljiv, saj je vlada sprejela vse potrebne ukrepe, da bi si zagotovila pozitiven izid. Vlada je namreč glasovanje o ponovni vključitvi v Severnoatlantsko zavezništvo zavila v sveženj z glasovanjem o zaupnici vladi in francoski zunanji politiki, tako da so poslanci s potrditvijo ponovne vključitve v Nato izrekli tudi zaupnico vladi premierja Francoisa Fillona. Glasovanja v senatu ne bo.

"Francija bratska, a nikoli podrejena"
Premier Fillon je dejal, da ponovna vključitev v Severnoatlantsko zavezništvo ne pomeni pokoritve Združenim državam Amerike, saj je bila prav premoč Washingtona v Natu eden od razlogov, da je Francija pod generalom Charlesom de Gaullom leta 1966 izstopila iz vojaških struktur zavezništva.

"Francija je povezana, a ne podložna, zanesljiva, a ne pokorna, bratska, a nikoli podrejena, taki so naši odnosi z Ameriko," je pred glasovanjem povedal premier in dodal, da Francija ne sprejema ukazov od nikogar in da se odloča le sama zase. "Nato leta 2009 ni več isti, kot je bil leta 1996," je še povedal Fillon, ki je prepričan, da bo Francija zasedla mesto v Natu, zato da bi obrambi Evrope dala njeno pravo razsežnost.

Opozicija opozarja pred pokoritvijo ZDA
Kljub temu so številni, predvsem opozicijski, poslanci prepričani, da ponovna vključitev v Nato pomeni le do ZDA bolj prijazno francosko držo. Nekdanji premier Dominique de Villepin, ki je premierski stolček zasedal v mandatu Jacquesa Chiraca, je dejal, da ponovna vključitev Francije v Nato predstavlja le atlantsko okrepitev, kjer je evropska politika le obrobni del.

Analitiki so prepričani, da gre pri vračanju Francije v Nato le za lažno dilemo, saj se je ponovno približevanje Francije začelo že v 90. letih prejšnjega stoletja. Francija namreč od leta 1996 sedi v Natovem odboru za vojaško načrtovanje, že več let pa tudi vojaško sodeluje v zavezniških operacijah.

B. T.