Haaško sodišče je skupaj 161 ljudi obtožilo resnih kršitev humanitarnega prava na območju nekdanje Jugoslavije med letoma 1991 in 2001. Foto: EPA
Haaško sodišče je skupaj 161 ljudi obtožilo resnih kršitev humanitarnega prava na območju nekdanje Jugoslavije med letoma 1991 in 2001. Foto: EPA

V primeru kazni za Mileta Mrkšića senat Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) ni spremenil odločitve in potrdil 20-letno zaporno kazen.

Hrvate prvotna odločitev izjemno razburila
Septembra leta 2007 je prvostopenjski senat nekdanja častnika JLA-ja Šljivančanina in Mrkšića obsodil na pet oziroma 20 let zapora zaradi pokola približno 260 civilistov nesrbske narodnosti na farmi Ovčara v bližini Vukovarja, ki se je zgodil novembra leta 1991. Tretji obtoženec, Miroslav Radić, je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen, tožilstvo pa se na sodbo ni pritožilo. Hrvati so bili takrat izjemno razočarani, saj so menili, da so kazni mnogo premile za tako velik zločin, zato so tudi protestirali pri Združenih narodih.

Zajeti v vukovarski bolnišnici
Mrkšić je moral v zapor za 20 let zaradi podpiranja in sodelovanja pri mučenju in umorih vsaj 194 hrvaških vojnih ujetnikov, zajetih v bolnišnici v Vukovarju. Čeprav ni on sam ukazal poboja, je bil v skladu z razsodbo zanj odgovoren, saj je dopustil, da se zgodi. Šljivančanin, Mrkšićev nekdanji podrejeni, je bil zaradi podpiranja in sodelovanja pri mučenjih obsojen na pet let zapora. Poveljeval je moškim, ki so stražili ujetnike.

Sojenje "vukovarski trojki" se je začelo oktobra leta 2005, končalo pa marca leta 2007. Tožilstvo je za vse tri obtožene zahtevalo dosmrtni zapor, obramba pa oprostilne sodbe.

A. P.