Tako v Rafi kot tudi v drugih delih Gaze primanjkuje vsega in se prebivalci spoprijemajo s humanitarno katastrofo. Foto: Reuters
Tako v Rafi kot tudi v drugih delih Gaze primanjkuje vsega in se prebivalci spoprijemajo s humanitarno katastrofo. Foto: Reuters

V Rafi, ki leži tik ob meji z Egiptom, je trenutno približno 1,5 milijona Palestincev, večinoma notranje razseljenih iz preostalih delov enklave, ki so tam našli zatočišče pred spopadi. Gre za zadnje mesto v Gazi, ki še ni bilo tarča kopenske ofenzive, na katero se izraelska vojska pripravlja že dalj časa.

Netanjahu je danes odobril načrt za izvedbo operacije v Rafi, so sporočili z njegovega urada, pri čemer podrobnosti in časovnega okvirja niso podali. Zapisali so le, da je vojska "pripravljena na operativno plat in evakuacijo prebivalstva".

Po navedbah vojske bodo prebivalce Rafe premestili na t. i. humanitarne otoke v osrednjem delu enklave. Zaradi vsesplošnega uničenja enklave sicer jasno, kako bodo ti otoki delovali, vendar pa naj bi vojska ljudem zagotovila pomoč in začasna prebivališča, navaja britanski BBC.

Streljanje na vrsto za hrano

Palestinske oblasti trdijo, da so izraelske sile streljale na množico ljudi, ki je čakala na tovornjake s pomočjo, in ubile najmanj 21 ljudi, več kot 150 pa je bilo ranjenih. Izrael obtožbe zanika in za streljanje obtožuje "oborožene Palestince".

Pred tem je bilo v zračnem napadu na distribucijski center v taborišču Al Nuseirat v osrednjem delu Gaze ubitih še osem ljudi.

Sorodna novica Slovenija se kljub katastrofi v Gazi v odnosu do Izraela večinoma omejuje na pozive in pričakovanja

Tiskovni predstavnik izraelske vojske Avičaj Adrai je zanikal napade na centre za pomoč, poročila označil za "lažna" in medije pozval, naj se zanašajo le na verodostojne informacije. Izraelska vojska je zavrnila trditve, da so za smrti ljudi, ki so čakali na humanitarno pomoč, odgovorni izraelski vojaki, je poročal BBC.

Na civiliste naj bi streljali "oboroženi Palestinci" in nato "streljali tudi še takrat, ko je množica začela pleniti tovornjake". Vojska ni navedla števila smrtnih žrtev incidenta, vendar je dejala, da so "tovornjaki povozili več civilistov".

V Deir Al Balahu, prav tako v osrednjem delu Gaze, je v četrtek izraelski izstrelek zadel hišo in po navedbah palestinskih zdravnikov ubil devet ljudi. Prebivalci so povedali, da je izraelsko obstreljevanje trajalo vso noč, tudi v Rafi na jugu Gaze, kamor se je zateklo več kot milijon razseljenih ljudi.

Od začetka spopadov 7. oktobra je bilo v zračnih, pomorskih in kopenskih napadih na Gazo ubitih 31.490 ljudi, poroča zdravstveno ministrstvo v Gazi, ranjenih pa je bilo 73.439 ljudi.

Posledice izraelskega zračnega napada na skladišče pomoči v taborišču Al Nuseirat. Foto: Reuters
Posledice izraelskega zračnega napada na skladišče pomoči v taborišču Al Nuseirat. Foto: Reuters

Hamas predstavil nov predlog premirja

Hamas je predstavil nov predlog za prekinitev ognja v Gazi, ki vključuje izpustitev izraelskih talcev v zameno za osvoboditev palestinskih zapornikov, od katerih jih sto prestaja dosmrtne kazni.

Prizadevanja za sklenitev premirja med Izraelom in gibanjem Hamas so bila doslej neuspešna. Izrael naj bi si prizadeval za dogovor, s katerim bi v zameno za izpustitev Palestincev, ki jih zadržuje v zaporih, zagotovili izpustitev izraelskih talcev, ki so v rokah Hamasa, medtem ko Hamas vztraja, da mora sporazum vključevati končni dogovor o prenehanju vojne.

Hamasov predlog poziva tudi k drugi fazi pogovorom, ki bi sčasoma pripeljali do konca vojne. Izrael medtem vztraja, da se bo pogovarjal le o začasni prekinitvi ognja, saj vojne ne namerava končati, dokler Hamas ne bo uničen.

Hamas je dejal, da bi v prvi izmenjavi izpustili ženske, otroke, starejše in bolne v zameno za od 700 do 1000 palestinskih zapornikov, je navedeno v predlogu, ki ga je videl Reuters.

Tovornjak s humanitarno pomočjo čaka na pregled na mejnem prehodu Kerem Šalom. Foto: Reuters
Tovornjak s humanitarno pomočjo čaka na pregled na mejnem prehodu Kerem Šalom. Foto: Reuters

Netanjahu: Zahteve so nerealne

Urad izraelskega premierja je sporočil, da novo stališče Hamasa temelji na "nerealnih zahtevah".

Hamas je dejal, da so pogajanja o prekinitvi ognja v zadnjih tednih propadla zaradi izraelskih zavrnitev trajne prekinitve ognja, umika iz Gaze, vrnitve razseljenih in okrepitve humanitarne pomoči brez omejitev.

Združeni narodi so opozorili, da je po več kot petih mesecih vojne najmanj 576.000 ljudi v Gazi na robu lakote, zato pozivajo Izrael, naj omogoči dostop do pomoči.

Izrael zanika, da bi omejeval dostavo humanitarne pomoči v Gazo in za zamude krivi napake humanitarnih organizacij ter obtožuje Hamas, da preusmerja pomoč. Hamas je obtožil Izrael, da lakoto uporablja kot orožje v svoji vojaški ofenzivi.

Predstavnik Hamasa Sami Abu Zuhri je dejal, da je izraelska zavrnitev predloga pokazala, da je predsednik vlade Benjamin Netanjahu "odločen nadaljevati agresijo proti palestinskemu ljudstvu in spodkopati vsa prizadevanja za prekinitev ognja".

Po njegovih besedah je naloga Washingtona, da Izrael prisili k premirju.

Dobrodelna organizacija World Central Kitchen je na družbenem omrežju X sporočila, da s hrano, namenjeno v Gazo, naklada še eno ladjo. Foto: Reuters
Dobrodelna organizacija World Central Kitchen je na družbenem omrežju X sporočila, da s hrano, namenjeno v Gazo, naklada še eno ladjo. Foto: Reuters

Ladja s hrano priplula do Gaze

Španska ladja Open Arms z 200 tonami hrane, ki se je odpravila s Cipra, je priplula ob obalo Gaze. Dobrodelna organizacija World Central Kitchen (WCK) namerava dostaviti pomoč na začasni pomol, čeprav podrobnosti o tem, kako bodo zaloge hrane dosegle obalo, še niso znane.

Nova pomorska pot dobave humanitarne pomoči bi lahko ublažila katastrofalne razmere v Gazi, kjer se več kot pol milijona ljudi spopada z lakoto. Vendar so dobrodelne organizacije večkrat opozorile, da dostava humanitarne pomoči po morju in zraku ne bo zadostovala.

Palestinski predsednik imenoval novega predsednika vlade

Palestinski predsednik Mahmud Abas je za novega predsednika vlade imenoval Mohameda Mustafo, gospodarstvenika in političnega zaveznika, ki naj bi mu pomagal reformirati palestinsko upravo.

Palestinski predsednik Mahmud Abas (levo) s svojim dolgoletnim svetovalcem za gospodarstvo Mohamedom Mustafo. Foto: Reuters
Palestinski predsednik Mahmud Abas (levo) s svojim dolgoletnim svetovalcem za gospodarstvo Mohamedom Mustafo. Foto: Reuters

Mustafa je bil imenovan po vse večjih pritiskih, da je treba upravo na zasedenih palestinskih ozemljih prenoviti ter izboljšati upravljanje na okupiranem Zahodnem bregu, kjer ima svoj sedež.

Abas kot predsednik ostaja politično najmočnejši človek v palestinski upravi, vendar je imenovanje nove vlade pokazalo, da je bil pripravljen izpolniti mednarodne zahteve po spremembah v upravljanju.

V sporočilu za javnost je Abas Mustafo zadolžil, naj pripravi načrte za vnovično združitev uprave na okupiranem Zahodnem bregu in v Gazi, vodi reformo vlade, varnostnih služb in gospodarstva ter se bori proti korupciji, je poročala Al Džazira.

Mustafa je na položaju predsednika vlade zamenjal Mohameda Štajeha, ki je skupaj z vlado odstopil februarja. 69-letni Mustafa je pred tem služboval pri Svetovni banki in je bil namestnik predsednika vlade in minister za gospodarstvo.

Netanjahu zavrnil Hamasov predlog premirja