Trije zamaskirani napadalci so z avtomatskim orožjem napadli uredništvo tednika, se na ulici zapletli v streljanje s policisti in nato z avtomobilom pobegnili s prizorišča.

Po poročanju nekaterih medijev naj bi policija že identificirala napadalce, vendar ni razkrila njihovih imen. Eden izmed njih ima 18, drugi 32 in tretji 34 let, dva izmed njih pa naj bi bila brata. Vsi naj bi bili francoski državljani.

Na več posnetkih, ki so po napadu zaokrožili po spletu, je slišati, da sta dva napadalca med streljanjem vzklikala "Alahu Akbar" (Bog je velik) in "Maščevala sva preroka, ubila sva Charlie Hebdo!"

Med dvanajstimi ubitimi sta dva policista in štirje karikaturisti, med njimi tudi urednik tednika Stéphane Charbonnier, znan po vzdevku Charb, ki je v preteklosti že prejel grožnje s smrtjo in je imel zato policijsko zaščito. Poleg njega so bili v napadu ubiti karikaturisti Cabu, Tignous in Wolinski. Enajst ljudi je bilo v napadu ranjenih, štirje izmed njih kritično.

Charlie Hebdo je znan po objavah provokativnih karikatur političnih in verskih voditeljev, med njimi tudi preroka Mohameda, kar je pred leti izzvalo bes številnih muslimanov po svetu. Zadnja karikatura se je norčevala iz voditelja skrajne skupine Islamska država Abuja Bakra Al Bagdadija.

Na prizorišče napada je nemudoma prišel francoski predsednik Francois Hollande in po ogledu dejal, da gre "brez dvoma za teroristični napad". Francoska vlada se je sestala na izredni seji, oblasti pa so po napadu uvedle varovanje uredništev vseh največjih francoskih medijskih hiš in zvišale stopnjo ogroženosti po državi. Vlada je aktivirala tako imenovani načrt Vigipirate - akcijski načrt države v boju proti terorizmu.

Najprej se je govorilo, da gre za dva napadalca, a so nato oblasti sporočile, da bodo uporabile vsa sredstva v iskanju treh napadalcev. "Francozi bodo sproti obveščeni o poteku preiskave," je dejal francoski notranji minister Bernard Cazeneuve.

Hollande je zatrdil, da bodo napadalce preganjali, dokler bo treba, in jih privedli pred roko pravice. "Francija je v šoku. To je teroristični napad, o tem ni dvoma. Pokazati moramo, da smo enotna država. Nobeno barbarsko dejanje ne bo preprečilo svobode medijev," je dejal Hollande.

Dva zamaskirana napadalca sta s kalašnikovkami v poslopje tednika v 11. okrožju francoske prestolnice vstopila okoli 11.30. Napadalci so očitno vedeli, da je ob sredah ob 10.00 v uredništvu tedenski redakcijski sestanek, ko je zbrana večina novinarjev.

Na enem od posnetkov je videti, da sta se dva napadalca s prizorišča odpeljala s črnim citroenom C3 proti severu Pariza, kjer naj bi zamenjala vozilo. Policija je njun citroen našla v Pantinu v severnem predmestju Saint-Denis, kjer napadalca zdaj iščejo najintenzivneje.

Glede na navedbe bolniških virov sta napadalca enega človeka ubila v pritličju stavbe, nato sta se povzpela v prvo nadstropje, kjer sta vstopila v prostor, poznan kot tiskarna. Tam so našli trupla drugo na drugem.

Najprej sta se napadalca zmotila pri naslovu in sta vstopila v stavbo na naslovu Nicolas Appert 6, kjer so jima povedali, da je sedež tednika na številki 10.

Ena izmed prič, striparka Coco, sodelavka tednika, ki je napad preživela, je za L'Humanité povedala, kaj se je dogajalo: "Odpravila sem se v vrtec iskat hčerko in na vratih stavbe tednika naletela na dva oborožena in zamaskirana moška, ki sta nam začela groziti. Hotela sta vstopiti v stavbo. Vtipkala sem geslo in jim odprla vrata. Streljala sta na Wolinskega, Cabuja (karikaturista, ki sta umrla v napadu). To je trajalo pet minut. Skrila sem se v pisarno. Govorila sta pravilno francoščino. Izrekla sta se za Al Kaido."

"Naše orožje je enotnost"
V večernem nagovoru rojakom je Hollande napovedal, da bo v četrtek v državi dan žalovanja za žrtvami napada. "Naše najmočnejše orožje je naša enotnost," je dejal v televizijskem nagovoru. "Svoboda bo vedno močnejša od barbarstva," je poudaril in dodal, da bodo zastave po vsej državi tri dni spuščene na pol droga.

To bo šele peti dan žalovanja v Franciji v zadnjih 50 letih, zadnjič so ga razglasili po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001. Predsednik je pohvalil "pogumne kroniste" tednika. "Dotaknili so se - s svojim vplivom, predrznostjo in neodvisnostjo - generacij za generacijami Francozov," je poudaril Hollande. "To sporočilo svobode bomo še naprej branili v njihovem imenu," je še zagotovil.

Zborovanja po Franciji
V več francoskih mestih so se pozno popoldne na poziv sindikatov, medijev in političnih strank začela zborovanja v spomin na žrtve napada. Zborovanja potekajo pod sloganom solidarnosti Je suis Charlie (Jaz sem Charlie).

Na trgu Place de la Republique v središču Pariza se je po navedbah policije zbralo več kot tisoč ljudi, ki so v tišini počastili spomin na žrtve. Številni med njimi v znak solidarnosti z žrtvami nosijo črne nalepke ali transparente s sloganom Je suis Charlie. Podobna zborovanja so potekala tudi v številnih drugih francoskih mestih, kot so Toulouse, Nantes in Lille. Po vsej državi naj bi se zbralo več kot 100.000 ljudi.

Večkrat povzročili bes muslimanov
Tednik je v javnosti postal bolj znan leta 2006, ko je objavil karikaturo preroka Mohameda, ki jo je izvorno objavil danski dnevnik Jyllnads-Posten in takrat sprožil množično ogorčenje muslimanov po vsem svetu. Z danskega dnevnika so po napadu v Parizu sporočili, da so okrepili varovanje.

Revija je znova dvignila veliko prahu leta 2011, ko se je v karikaturah norčevala iz muslimanskih voditeljev, leto pozneje pa je po vsem svetu sprožila proteste, ker je objavila karikature golega muslimanskega preroka Mohameda kot odziv na nasilne proteste, ki so izbruhnili v nekaterih državah ob predvajanju nizkoproračunskega filma z naslovom Nedolžnost muslimanov (Innocence of Muslims), ki so ga posneli v ZDA in je žalil preroka.

Tednik je leta 2012 objavil še druge karikature. Tista na naslovnici je prikazovala pravovernega Juda, ki poriva človeka s turbanom na invalidskem vozičku, v oblačku pa je pisalo "Ne smete se posmehovati". Urednik tednika Charile Hebdo je takrat dejal, da bodo karikature "šokirale tiste, ki želijo biti šokirani". Ob tem je vprašal, ali je svoboda medijev provokacija.

Novembra 2011 je bila na prostore tednika vržena zažigalna bomba, potem ko so za odgovornega urednika ene izmed številk imenovali preroka Mohameda.

Za muslimane je izredno žaljivo vsako prikazovanje preroka Mohameda, še posebej če ga prikazujejo na posmehljiv način.

Le nekaj ur po napadu v Parizu so v Madridu evakuirali sedež španske medijske hiše Prisa zaradi sumljivega paketa. Neki moški je v prostore družbe v Madridu prinesel sumljiv paket, v katerem so bile žice. Policija je izpraznila zgradbo, v kateri dela več kot 300 ljudi, je povedal predstavnik družbe Pedro Zuazua. Medijska hiša ima v lasti vrsto časnikov, revij, radijskih postaj in televizij. Med drugim izdaja najbolj bran španski časnik El Pais.

Nekatere evropske države so po napadu v Parizu že začele preverjati svoje varnostne ukrepe. Belgijska in italijanska vlada sta v odzivu sklicali izredno zasedanje strokovnjakov za terorizem. V Italiji so okrepili pristnost varnostnih sil pred morebitnimi ogroženimi objekti, kot so različni mediji. Italijanski notranji minister Angelino Alfano je tudi sklical zasedanje protiteroristične komisije. Belgijski premier Charles Michel je sklical zasedanje varnostnih svetovalcev in svetovalcev različnih ministrstev.