Test raket šahab 3 je del večdnevnih vojaških vaj, ki jih je v nedeljo začela iranska revolucionarna garda. Vojska je že v nedeljo izvedla poskus dveh raket kratkega dosega tipa tondar in fateh 110 (ki imata doseg med 100 in 400 kilometri) ter dveh raket srednjega dosega šahab 1 in šahab 2 (ki imata doseg med 300 in 700 kilometri). Vaje, poimenovane Veliki prerok IV., naj bi pripomogle k "izboljšanju obrambnih sposobnosti islamske republike", je zapisala vojska.

Iranska televizija je presodila, da je doseg rakete šahab 3, ki lahko nosi tudi jedrsko konico, med 1.300 in 2.000 kilometrov, iranska vojska pa je tovrstne rakete zadnjič preizkusila v sredini leta 2008. Skupaj z raketo šahab 3 naj bi Iran preizkusil tudi raketo sedžil.

Analitiki so prepričani, da bodo rakete šahab 3 prav zaradi svojega dosega izzvale največ neodobravanja mednarodne skupnosti. Nekateri strokovnjaki so prepričani, da rakete šahab 3 ne bi dosegle le Izraela in zalivskih držav, ampak bi lahko poletele tudi v Turčijo in v Evropo.

Iran razburil mednarodno skupnost
Iranske vojaške vaje sovpadajo z petkovim razkritjem Irana, da v svetem mestu Kom gradi še en objekt za bogatenje urana. Iransko razkritje je izzvalo buren odziv mednarodne skupnosti, ki vztraja, da bi se moral Iran odpovedati svojemu jedrskemu programu, čeprav Teheran vztraja, da je njegov jedrski program povsem miroljubne narave.

ZDA iščejo zaveznike in se pripravljajo na sankcije
Ameriška administracija medtem pripravlja sveženj strožjih gospodarskih ukrepov, ki naj bi jih naložili Iranu zaradi njegovega jedrskega programa. Ukrepi naj bi med drugim vključevali ustavitev naložb v državno naftno industrijo in omejitve za poslovanje številnim iranskim bankam. "Izbiramo lahko med številnimi možnostmi," je povedal minister za obrambo Robert Gates, ki je tako nakazal, da ZDA pripravljajo resnično obsežen spisek ukrepov.

ZDA želijo s strožjimi sankcijami doseči dva na papirju skoraj neuresničljiva cilja: Iran bi radi prislili k pogajanjem o njihovem jedrskem programu, poleg tega pa bi radi na svojo stran dobili tudi Rusijo in Kitajsko, ki bi radi ohranili pomembne strateške vezi z Iranom. Zato ob pripravi strožjih sankcij administracija predsednika Baracka Obame išče tudi široko podporo za uvedbo omenjenih sankcij, da bi lahko ukrepali tudi, če bi Rusija ali Kitajska le uporabili svojo pravico do veta.

V diplomatskih krogih se govori, da ameriški administraciji za zdaj ni uspelo dobiti dovolj podpore za prepoved uvoza bencina in drugih goriv v Iran. Evropske države naj bi bile prepričane, da bi tovrsten ukrep škodil le civilistom, močno ujezil javnost in državo združil pod predsednikom Mahmudom Ahmadinedžadom.

V četrtek znova jedrska pogajanja
Iran bo sicer v četrtek v Ženevi znova sedel za pogajalsko mizo s šesterico držav (pet stalnih članic Varnostnega sveta ZN-a (Velika Britanija, ZDA, Francija, Rusija in Kitajska) ter Nemčija), razpravljali pa bodo o iranskem jedrskem programu. Bodo pogajanja morda prinesla napredek?