Borke Sirskih demokratskih sil na bojišču blizu Al Šadadija. Foto: Reuters
Borke Sirskih demokratskih sil na bojišču blizu Al Šadadija. Foto: Reuters
Sirija
Zajeti pripadniki Islamske države. Foto: Reuters
Mirovna pogajanja za Sirijo so preložena za nedoločen čas. Foto: Reuters
Asad in Moskva sta že od začetka vojne v Siriji trdna zaveznika. Foto: Reuters

Kot je poročal nemški tednik Der Spiegel, je savdski zunanji minister Adel Al Džubeir dejal, da bi dobava raket "omogočila zmerni opoziciji nevtralizirati režimske helikopterje in letala". Ob tem je znova pozval sirskega predsednika Bašarja Al Asada k odstopu, da bi tako omogočil politično rešitev pet let trajajočega konflikta, v katerem je umrlo najmanj četrt milijona ljudi, 11 milijonov pa jih je bilo prisiljeno zapustiti svoje domove. "Druga možnost je, da se vojna nadaljuje in je Asad poražen," je dejal.

Riad je sicer še vedno pripravljen podpreti koalicijo na čelu z ZDA v boju s skrajno sunitsko skupino Islamska država s pripadniki posebnih enot savdske vojske na terenu. Al Džubeir je zavrnil kakršne koli podobnosti med Islamsko državo in konservativno savdsko interpretacijo islama oziroma z vahabizmom. "Islamska država je toliko islamska kot je Ku Klux Klan krščanski," je še zatrdil savdski zunanji minister.

Zavezništvo uporniških skupin pod imenom Sirske demokratske sile, ki jih podpirajo ZDA in vključujejo tudi kurdsko milico YPG, je uspelo iz mesta Al Šadadi v pokrajini Hasaka na severovzhodu Sirije po treh dneh spopadov pregnati borce Islamske države ob pomoči ameriških letalskih napadov. Gre za psihološki udarec džihadistom, saj so z zavzetjem mesta uporniki še bližje osamitvi mesta Raka, ki velja za prestolnico samooklicane Islamske države.

Na zahtevo Rusije bo nocoj potekalo izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN-a, posvečeno morebitnemu kopenskemu posredovanju Turčije in njenih zaveznic v Siriji, o katerem se vse glasneje ugiba, tudi zaradi izjav turških politikov. "Rusija namerava danes sklicati zasedanje Varnostnega sveta ZN, na katerem bi razpravljali o tej zadevi in predlagali osnutek resolucije s pozivom za zaustavitev kakršnihkoli dejanj, ki bi spodkopavala suverenost in ozemeljsko celovitost Sirije," so v sporočilu zapisali na ruskem zunanjem ministrstvu.

Uradna Ankara je potrdila možnost, da skupaj s Savdsko Arabijo in še kakšno zaveznico kopensko posreduje v Siriji, če bi se to izkazalo za potrebno. Sama, brez sodelovanja drugih držav, na tovrstno posredovanje medtem vsaj zaenkrat naj ne bi bila pripravljena.

Neobičajna ruska kritika Asada
Ruski veleposlanik pri ZN-u Vitalij Čurkin je sirskega predsednika Bašarja Al Asada, ki mu Moskva že leta stoji ob strani, posvaril, da mu grozijo resne posledice, če se ne bo uklonil mirovnim prizadevanjem Rusije. Čurkinove izjave za časnik Komersant predstavljajo neobičajno odkrito rusko kritiko Asada.

Čurkin se je odzval na Asadov pogovor za AFP, v katerem je sirski predsednik prejšnji teden izjavil, da se namerava vnovič zavzeti celotno državo. Pogovor z Asadom je AFP opravila še pred odločitvijo 17 držav, ki so se v Münchnu dogovorile, da si bodo prizadevale za prekinitev sovražnosti v Siriji, končanje obleganj in obnovitev mirovnih pogajanj.

Čurkin je v odzivu na Asadove izjave za Komersant poudaril, da te niso v skladu z diplomatskimi prizadevanji Rusije. V okviru münchenskega dogovora je Čurkin še poudaril, da si je Rusija v sirski krizi zelo resna prizadevala: "politično, diplomatsko in zdaj tudi vojaško". "Zato bi radi, da se na to odzove tudi Asad," je dodal. Ruski diplomat, ki Moskvo v ZN zastopa od leta 2006, je še dejal, da "ima Sirija, če bo pri reševanju krize sledila vodstvu Rusije, možnosti, da se iz nje izvleče dostojanstveno".

"Če pa bodo na neki način zašli s te poti, bi - in to je moje osebno mnenje - lahko nastale zelo težke razmere. Tudi zanje," je posvaril Čurkin. Sicer pa je presodil, da je bil Asadov namen narediti politični vtis. Po njegovem mnenju nekim izjavam tudi ni vredno dajati prevelikega pomena ali jih dramatizirati.

O Čurkinovih nenavadno ostrih izjavah so novinarji v Moskvi povprašali tudi tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova. Ta je dejal, da ruski predsednik Vladimir Putin podpira sirski mirovni proces, hkrati pa poudaril, da končanje sovražnosti še ni bilo uresničeno. A se na tem dela oz. razpravlja, je dodal in izpostavil, da ne gre prehitevati. "Vsi, vključno s predsednikom Putinom, vedo, da ni alternative politični rešitvi," je še povedal Peskov.

Mirovni pogovori (za zdaj) odpovedani
Medtem je posebni odposlanec ZN-a za Sirijo Staffan de Mistura napovedal, da se sirski mirovni pogovori ne bodo nadaljevali 25. februarja, kot je bilo predvideno. "Novih pogovorov v Ženevi ne morem sklicati za 25. februar. Za priprave in vabila potrebujemo še deset dni. A nameravam jih sklicati kmalu," je dejal. De Mistura je v začetku meseca mirovna pogajanja odložil do 25. februarja, češ da spopadi v Siriji pomenijo oviro zanje. "Potrebujemo prave pogovore o miru, ne le pogovore o pogovorih," je dejal diplomat in dodal, da morajo Američani in Rusi sesti za isto mizo in se dogovoriti o konkretnem načrtu za končanje sovražnosti.

Datuma novih pogovorov ni mogel napovedati. "V preteklosti smo bili razočarani, zdaj sem pragmatičen in odločen," je izpostavil. Dodal je, da pričakuje, da bodo Rusija, ZDA in druge strani dogovor o prekinitvi sovražnosti sklenili med današnjim dnem in sredino prihodnjega tedna. "Zdaj je žoga na njihovi strani," je dodal.

Končanje sovražnosti so prejšnji teden predlagale svetovne sile v Münchnu. Dogovor predvideva tudi okrepitev dostopa do humanitarne pomoči. "Na področju humanitarnih zadev se je že začelo, a je treba še nadaljevati," je dejal De Mistura. Izpostavil je še, da je rešitev za sirsko vojno nujna tudi zaradi napadov turške vojske na kurdske sile v Siriji. "Velike sile morajo dojeti, da moramo zajeziti spor, ki bi lahko prerasel meje regije. Vsak konflikt blizu meje s Sirijo ima potencial, da uide izpod nadzora. Tega si ne moremo privoščiti," je poudaril De Mistura.