Guðni Th. Jóhannesson. Foto: EPA
Guðni Th. Jóhannesson. Foto: EPA

"Sem počaščen in ponosen," je ob objavi prvih izidov dejal 52-letni Jóhannesson v svojem volilnem štabu v Reykjaviku. "Izid volitev je zame dokaz, da moji sodržavljani odobravajo moj pristop k tej funkciji," je dodal.

Na sobotnih volitvah je prejel 92,2 odstotka od 168.821 oddanih glasov. Gre za drugo najprepričljivejšo predsedniško zmago na Islandiji – leta 1988 je prva demokratično izvoljena predsednica na svetu Vigdis Finnbogadottir prejela 94,6 odstotka glasov.

52-letni profesor zgodovine je leta 2016 postal najmlajši predsednik Islandije po osamosvojitvi leta 1944. Med prebivalci uživa visoko podporo, v prvem mandatu ga je po raziskavah inštituta MMRT podpiralo od 76 do 86 odstotkov Islandcev, poroča France24.

"Islandci ga vidijo kot ljudskega človeka, ne pompoznega, a ne preveč formalnega," je predsednika opisal Olafur Hardarson, profesor politologije na univerzi Islandije.

Ankete pred volitvami so napovedale, da ima njegov edini izzivalec Jonsson le malo možnosti za zmago. "Pošiljam čestitke Guðniju in njegovi družini," je po porazu dejal nekdanji borzni posrednik na Wall Streetu, privrženec ameriškega predsednika Donalda Trumpa in zagovornik dejavnejše vloge predsednika.

Število predsedniških mandatov na Islandiji ni omejeno. Če ob izteku mandata ni prijavljenih protikandidatov, volitev sploh ne organizirajo. Foto: Reuters
Število predsedniških mandatov na Islandiji ni omejeno. Če ob izteku mandata ni prijavljenih protikandidatov, volitev sploh ne organizirajo. Foto: Reuters

Predsednik ima pravico do veta
Na Islandiji je vloga predsednika v veliki meri simbolična, ima pa pravico, da vloži veto na zakone in predlaga referendum. Pravico do veta je med letoma 1996 in 2016 trikrat uporabil le Olafur Grimsson, ki je predsednikoval kar pet zaporednih mandatov, saj ti na Islandiji niso omejeni.

Islandija je bila za Srbijo druga evropska država, ki je izvedla volitve po odpravi ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Epidemija, ki otoške države ni huje prizadela, naj ne bi imela vpliva na volitve.

V državi s 365.000 prebivalci so doslej potrdili deset smrtnih primerov, trenutno pa imajo dvanajst aktivnih primerov okužbe z novim koronavirusom.

Ljudje v samoosamitvi volili iz avtomobilov
Volitve so potekale ob strogih zaščitnih ukrepih, volivci so morali na voliščih uporabljati razkužila in rokavice in upoštevati razdaljo dveh metrov.

Poseben način glasovanja so uvedli za ljudi v samoosamitvi. Ti so se z avtomobilom pripeljali v posebno volilno postajo, kjer so na list napisali ime kandidata, za katerega glasujejo, piše IcelandReview. Zaradi pravil o samoizolaciji vozniki med procesom niso smeli odpirati oken, vrat ali zapustiti vozila.