Palestinci so od krvave petdnevne državljanske vojne leta 2007 razdeljeni med dve vladi - tisto na Zahodnem bregu in tisto v Gazi. Ti dve ozemlji naj bi postali neodvisna Palestina. Foto: Reuters
Palestinci so od krvave petdnevne državljanske vojne leta 2007 razdeljeni med dve vladi - tisto na Zahodnem bregu in tisto v Gazi. Ti dve ozemlji naj bi postali neodvisna Palestina. Foto: Reuters
Benjamin Netanjahu in Mahmud Abas
Izrael nad spravo med Palestinci ni navdušen. Foto: EPA
Sprava Fataha in Hamasa

"Pogajanja so se končala s popolnim strinjanjem glede vseh točk, vključno z oblikovanjem skupne vlade in določitvijo datuma volitev," je novico o dogovoru med palestinskima frakcijama sporočila obveščevalna služba Egipta. Podpis dogovora je nato potrdil tudi predstavnik Abasa in dodal, da naj bi bile volitve čez približno osem mesecev.

"Presegli smo vse točke razhajanj," je sporočil predstavnik Hamasa. Med Hamasovimi zahtevami je bila natančna razdelitev pristojnosti za varnost, izpustitev na stotine Hamasovih zapornikov iz zaporov na Zahodnem bregu ter odstranitev prepovedi delovanja Hamasa na Zahodnem bregu. Uradno naj bi Abas in vodja Hamasa Kaled Mešala dogovor podpisala čez teden dni v Kairu.

Državljanska vojna med Palestinci
Po parlamentarnih volitvah januarja 2006, na katerih je večino osvojil Hamas, je med njim in Fatahom prišlo do boja za oblast, ki se je leta 2007 razplamtel v oborožene spopade. Hamas, ki ga Evropska unija, ZDA, Kanada, Izrael in Japonska uvrščajo med teroristične organizacije, vlada na območju Gaze, Fatah pa na območju Zahodnega brega. Zaradi obstreljevanja Izraela z raketami, izstreljenimi z območja Gaze, je Izrael konec leta 2008 napadel Gazo in svoje sile umaknil sredi januarja prihodnje leto.

Nekatere države že priznale Palestino
Abas si je močno prizadeval za dogovor s Hamasom, ki je do zdaj zavračal mirovni dogovor, ki ga je Fatah podpisal že oktobra 2009. Palestinski predsednik naj bi se bil pripravljen v zameno za dogovor odpovedati na milijone dolarjev ameriške pomoči, ki bi jih namenili blokirani Gazi. ZDA so umaknile svojo pomoč Palestincem, ko je Hamas po volitvah leta 2006 za kratek čas sodeloval v palestinski vladi.

"Mir z nami ali z njimi"
Premier Izraela Benjamin Netanjahu je opozoril, da bi sprava med Fatahom in Hamasom lahko pomenila konec mirovnega procesa. "Palestinska oblast mora izbrati mir ali z Izraelom ali s Hamasom. Možnosti za mir z obema ni. Upam, da bo palestinska oblast sprejela pravo odločitev, da bo izbrala mir z Izraelom. Odločitev je v njenih rokah," je Netanjahu nagovoril Fatah. Dodal je, da presenetljiva objava o spravi "razkriva šibkosti palestinske oblasti in postavlja vprašanje, ali bo Hamas prevzel nadzor nad Judejo in Samarijo kot je prevzel nadzor nad območjem Gaze".

Netanjahu je dodal, da Izrael ne more sprejeti Hamasa kot pogajalskega partnerja, ker "skuša uničiti Izrael, to javno priznava, izstreljuje rakete na naše ozemlje in protitankovske rakete na naše otroke".

Hamas je Izrael obtožil, da ga ne skrbi sprava med Palestinci in da je bil v preteklosti ovira zedinjenju Palestincev.

Pogajanja na mrtvi točki
Mirovna pogajanja med Palestinci in Izraelom, ki jih je decembra lani obudil Washington, so obstala na mrtvi točki - kamen spotike ostaja izraelska gradnja judovskih naselbin na zasedenih ozemljih -, zato je Abas sprožil diplomatsko ofenzivo za priznanje neodvisne Palestine (do zdaj jo je priznalo nekaj, predvsem latinskoameriških držav), ki naj bi vrhunec dosegla septembra v Združenih narodih.

ZDA so spravo med Hamasom in Fatahom pozdravile, a opozorile, da se mora vsaka palestinska vlada odpovedati nasilju, spoštovati dosedanje mirovne dogovore in priznati pravico Izraela do obstoja, če želi igrati konstruktivno vlogo.

Sprava Fataha in Hamasa