Bin Laden, ki je pred dvema letoma praznoval abrahama, naj bi bil po podatkih nekaterih obveščevalnih služb  zelo bolan, kar bi lahko močno otežilo njegovo premikanje. Foto: EPA
Bin Laden, ki je pred dvema letoma praznoval abrahama, naj bi bil po podatkih nekaterih obveščevalnih služb zelo bolan, kar bi lahko močno otežilo njegovo premikanje. Foto: EPA
V odročnih in goratih predelih Pakistana so skrajneži prisotni že dolgo časa in so tam uspeli oblikovati svoja oporišča in centre za urjenje, od koder izvajajo akcije proti ameriškim enotam v sosednjem Afganistanu.
Somalijski skrajneži
Ameriška letala so v zadnjih letih že napadla domnevne pripadnike Al Kaide v Somaliji, med katerimi naj bi bili nekateri povezani tudi s terorističnimi napadi na ameriška veleposlaništva v Keniji in Tanzaniji leta 1998. Foto: EPA
Jemen
Jemenski pripadniki Al Kaide zasedajo visoke položaje v organizaciji in zadnje čase se pojavljajo poročila, da se nekateri od njih iz Pakistana vračajo v domovino, a poznavalci menijo, da gre bolj verjetno za borce iz Iraka. Foto: EPA
Filipini
Na južnih filipinskih otokih deluje skupina Abu Sajaf, ki naj bi bila povezana z Al Kaido. Filipinska vojska se proti njej bori tudi s pomočjo Američanov. Foto: EPA

Po strmoglavljenju talibanskega režima v Afganustanu so si pripadniki teroristične mreže in njihov vodja Osama bin Laden varna zatočišča našli pri prijateljskih klanih v odročnih predelih Pakistana, kjer pa nanje vse pogosteje prežijo ameriška brezpilotna letala, zdaj pa nevarnost predstavlja tudi pakistanska vojska, ki se je odločila obračunati z islamskimi skrajneži.

Vse to je sprožilo domneve, da naj bi bin Laden in njegovi možje že iskali manj nevarna zatočišča, kjer bi lahko naprej vodili svojo kampanjo proti zahodnim sovražnikom. A to ni tako lahka naloga, saj bi lahko premik večje skupine skrajnežev kaj hitro zaznali obveščevalni sateliti, vzbudili pa bi lahko tudi sum domačinov.

Premik pomeni konec
"V trenutku, ko bo morala Al Kaida zapustiti ta območja, bi to pomenilo konec Al Kaide kot organizacije," je prepričan raziskovalec Thomas Hegghammer s Harvardske univerze. Med mogočimi lokacijami za novo zatočišče se največkrat omenjata Jemen in Somalija, kjer so obsežna območja brez nadzora.

Toda Hegghammer meni, da je Jemen precej varno zatočišče za manj pomembne pripadnike Al Kaide, medtem ko bi njena močnejša prisotnost in najvišje vodstvo osrednjo oblast in verjetno tudi ZDA prisilili k odločnemu odzivu. Ameriška vojska je namreč v preteklosti z izstrelki že napadla islamske skrajneže v Jemnu in Somaliji, verjetno pa bi bilo tako tudi tokrat.

Beg v krvi skrajnežev
Za bin Ladna in njegovo desno roko Ajmana Al Zavahirija premik ne bi bil nekaj novega, saj sta bila v preteklosti že večkrat prisiljena zamenjati svoje zatočišče. Al Zavahiri je na začetku svoje "kariere" prebival v različnih državah, tudi Jemnu, medtem ko je bin Laden štiri leta preživel v Sudanu, od koder so ga leta 1996 izgnali in se je umaknil v Afganistan, kjer se je v 80. letih prejšnjega stoletja boril proti sovjetski okupaciji.

A to je bilo še pred terorističnimi napadi na ZDA 11. septembra 2001 in danes so razmere povsem drugačne, saj je lov na islamske skrajneže postala ena izmed prednostnih nalog ameriške adiministracije, ki temu namenja veliko naporov in sredstev.

Raphael Perl iz Oragnizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je pojasnil, da so skrajneži najbolj ranljivi, ko se začnejo premikati iz enega v drugo zatočišče. "To je kot riba na suhem," se je izrazil slikovito in ob tem izrazil pričakovanje, da se bo Al Kaida prilagodila novim razmeram in pritiskom v Pakistanu kot se je znala prilagoditi že v preteklosti.

Mogoča zatočišča za skrajneže, kot jih vidi ameriško zunanje ministrstvo:

AFRIKA

- Somalija: v tej državi, ki je že od leta 1991 v brezvladju, so prisotni operativci Al Kaide in naj bi bili povezani s krajevnimi skupinami islamskih skrajnežev, ki se borijo proti šibki prehodni vladi;

- območje Sahare: odročni in slabo poseljeni predeli Sahela in Magreba so zaradi omejenega delovanja osrednjih oblasti že priča delovanju celic Al Kaide, ki so do zdaj predvsem ugrabljale tujce.

VZHODNA AZIJA IN PACIFIK

- območje okoli Suluja in Sulavesija na stiku Indonezije, Malezije in Filipinov bi lahko s tisočimi otoki nudila zavetje skrajnežem, saj je nadzor oblasti težaven;

- južni Filipini in še posebej otok Mindanao, kjer vlada revščina, krajevno muslimansko prebivalstvo pa je že dlje časa trn v peti osrednjih oblasti.

BLIŽNJI VZHOD

- Irak: čeprav država ne predstavlja varnega zatočišča za islamske skrajneže kot pred leti, pa tam še vedno delujejo oborožene sunitske skupine kot sta Ansar Al Islam in Ansar Al Suna;

- Jemen: varnostne razmere v tej državi na jugu arabskega poltoka in domovini bin Ladna so se zelo poslabšale v zadnjem času, ko prihaja do številnih terorističnih napadov in ugrabitev tujcev.

JUŽNA AZIJA

- meja med Afganistanom in Pakistanom je kljub vojaškim akcija na obeh straneh še vedno precej varno območje za skrajneže, ki imajo tam nakopičenega veliko orožja in so še vedno sposobni načrtovanja operacij proti zahodnim tarčam.

ZAHODNA POLOBLA

- ZDA so zaskrbljene, da bi lahko Hezbolah, Hamas in druge skupine skrajnežev uporabile mejno območje med Argentino, Brazilijo in Paragvajem predvsem za nabiranje sredstev za svoje operacije, saj je tam prisotna kar močna skupnost muslimanov.