Na ponedeljkovi statusni konferenci je od tožilstva zahteval, da mu predajo prepise pogovorov med nekdanjo glavno tožilko Louise Arbour in Holbrookom, katerih dele je v svoji knjigi objavila nekdanja tiskovna predstavnica tožilstva Florence Hartmann.

Že prej je napovedal pritožbo na odločitev sodišča, da je domnevni dogovor, tudi če je obstajal, neveljaven, tokrat pa mu je sodnik Ian Bonomy tudi dovolil, da tako pritožbo vloži. Karadžić namreč trdi, da se je z nekdanjim ameriškim diplomatom dogovoril, da ne bo preganjan, če se umakne iz javnega življenja, kar je sam tudi storil. Zato sam trdi, da je sojenje nično.

Premalo tudi sredstev za obrambo
Karadžić, ki v Haagu čaka na začetek sojenja zaradi vojnih zločinov in genocida, je kritiziral pomanjkanje sredstev, ki naj bi jih sodišče dodelilo za njegovo obrambo. Pojasnil je, da ga želi sodišče kaznovati s tem, da postavlja pogoje za povračilo stroškov njegovi obrambni ekipi, ki jo, kot zagotavlja sam, sestavljajo najboljši odvetniki.

Tožilstvo mu je 14. januarja pokazalo spremenjeno obtožnico, sam pa je tokrat napovedal, da bo svoje mnenje o njej podal do 28. januarja, kar mu omogoča zakon. Za tem se bo moral spet izreči o krivdi, šele nato pa se bo lahko začelo sojenje. Naslednjič naj bi se pred sodišče pojavil 19. februarja.

Zakaj preiskava hiše Karadžićeve žene?
Zahteval je tudi, da se ugotovi, kdo je silam Nata naročil, da so v začetku decembra v hiši njegove žene Ljiljane opravili hišno preiskavo. Na to mu je sodnik Bonomy odogovoril, da sodišče nima pristojnosti nad delovanjem zveze Nato.

63-letnega Karadžića so julija lani aretirali v Beogradu. Obtožnica ga bremeni genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Karadžić med drugi velja za soodgovornega za pokol 8000 Bošnjakov v Srebrenici leta 1995.

M. R.