Položaj in naloge generalnega sekretarja so edinstveni. Je glavni administrator in najvišji vodja organizacije, ki zastopa ZN pred državami članicami in deluje za dobro organizacije in držav članic. Generalni sekretar mora biti nevtralen, nanj ne smejo vplivati države ali druge organizacije in vsi morajo spoštovati njegov mednarodni značaj.

• Trygve Lie
• Dag Hammarskjöld
• U Thant
• Kurt Waldheim
• Javier Perez de Cuellar
• Boutros Boutros Ghali
• Kofi Annan
• Ban Ki Mun

Trygve Lie - prvi vodja nove organizacije
Norveški diplomat, rojen leta 1896, je bil prvi generalni sekretar ZN-a. Zaradi uspešnega vodenja norveške delegacije na prvem zasedanju Generalne skupščine, je bil 1. februarja 1946, na podlagi kompromisa velikih sil, imenovan za prvega generalnega sekretarja nove mednarodne organizacije.

V času svojega mandata je podprl ustanovitev Izraela in Indonezije, deloval je za umik sovjetskih sil iz Irana in premirje v Kašmirju. Ko je zbiral podporo za obrambo Severne Koreje po zasedbi leta 1950, si je nakopal sovraštvo Sovjetske zveze in si kasneje prizadeval za ustavitev sovjetskega bojkota zasedanj ZN-a. Zaradi nasprotovanja Francovi politiki je bil proti vstopu Španije v organizacijo, dosegel pa je, da je ZN priznal Ljudsko republiko Kitajsko in si s tem nakopal še sovraštvo ZDA.

Kritiki mu očitajo, da ni uspel pospešiti pogajanj o berlinski blokadi, da ni pripomogel k lepšemu koncu korejske vojne in da je bil pod vplivom nekaj močnih ljudi v Sekretariatu. Leta 1950 je Generalna skupščina zaradi ohromitve Varnostnega sveta podaljšala Lijev mandat. Sovjetska zveza je sicer nasprotovala ponovni izvolitvi Lija zaradi njegove vpletenosti v Korejski vojni, a ZDA niso hotele pristati na nobenega drugega kandidata. Sovjetska zveza tako v drugem mandatu Lija ni priznala za generalnega sekretarja, ker pa so ga obtožili še, da zaposluje le nelojalne Američane, je 10. novembra 1952 odstopil. Nazaj na seznam

Dag Hammarskjöld - oče preventivne diplomacije
Dag Hammarskjöld je bil rojen leta 1905 v družini državnikov. Vodil je švedsko delegacijo na šestem in sedmem zasedanju Generalne skupščine ZN-a in bil na podlagi uspešnega dela leta 1953 imenovan na mesto generalnega sekretarja.

Takoj po izvolitvi je Dag Hammarskjöld okoli sebe postavil močno ekipo osebja sekretariata, ki je delovala za skupno dobro in ni bila podrejena interesom posameznih držav. Ves čas svojega mandata je posredoval v sporih na vseh svetovnih kontinentih, prvi njegov večji uspeh pa je bila izpustitev ameriških vojakov, ki jih je Kitajska zajela v korejski vojni. Dag Hammarskjöld je bil človek, ki je v delo mednarodne organizacije vpeljal institut preventivne diplomacije in ki je delo generalnega sekretarja povzdignil na višjo raven, s tem ko je deloval bolj neodvisno in predvsem bolj učinkovito. V času sueške krize leta 1956 je z uporabo svojih diplomatskih sposobnosti dosegel, da je ZN Izraelu, Franciji in Veliki Britaniji prepovedal uporabo sile, vzpostavil pa je UNEF (United Nations Emergency Force), ki je bila prva vojska z mandatom mednarodne organizacije. Ko je leta 1958 prišlo do krize v Libanonu in Jordaniji, je tudi tja poslal mednarodne mirovnike, leta 1959 pa je poslal osebnega odposlanca v Azijo, ko sta Kambodža in Tajska prekinili diplomatske odnose.

V času Hammarskjöldove vladavine je pogosto prišlo do spopadov v novo osamosvojenih državah. Takrat je skušal posredovati po najboljših močeh. Med enim takih v Kongu leta 1961, kamor je odšel z namenom, da bi dosegel sklenitev premirja med sprtimi stranmi, je njegovo letalo strmoglavilo in generalni sekretar je umrl, z njim pa še 15 ljudi na letalu. Nazaj na seznam

U Thant - prijatelj vseh velikih sil
U Thant, diplomat iz Mjanmara, rojen leta 1909, je mesto generalnega sekretarja zasedel po smrti Daga Hammarskjölda 3. novembra 1961. V svojem prvem mandatu je bil največ pohval deležen zaradi svoje vloge pri reševanju kubanske raketne krize in končanju državljanske vojne v Kongu. 1. januarja leta 1967 je začel svoj drugi mandat na čelu mednarodne organizacije. U Thantova zasluga je bila, da je takrat v ZN vstopilo ogromno novih azijskih in afriških držav, bil je glasni nasprotnik politike apartheida v Južni Afriki, v tem času je ustanovil nezanemarljivo število razvojnih in okoljevarstvenih organizacij (UNDP, UNCTAD, UNEP).

U Thantove pogajalske sposobnosti so preprečile mnoge konflikte, posebnost njegovih dveh mandatov pa je bila, da v desetih letih ni prišel v konflikt z velikimi silami. V času njegovega vodstva se je zgodila šestdnevna vojna med arabskimi državami in Izraelom, praška pomlad in posledična sovjetska zasedba Češkoslovaške, vojna med Indijo in Pakistanom pa je vodila v rojstvo Bangladeša. ZDA in Izrael so ga kritizirali zaradi umika sil ZN-a s Sinajskega polotoka leta 1967, a je bil U Thant tisti, ki je v zadnjem trenutku letel v Kairo na pogajanja z egiptovskim predsednikom Nasserjem v poskusu zagotovitve miru.

Njegovi dobri odnosi z ZDA so se končali, ko je javno obsodil vojno v Vietnamu, takratna administracija pa je zavrnila U Thantove poskuse po sklenitvi premirja med Washingtonom in Hanoiem. Leta 1971 se je U Thant odločil, da pod nobenim pogojem ne bo sprejel še tretjega mandata in po dolgih mesecih usklajevanja je Varnostni svet za njegovega naslednika predlagal Avstrijca Kurta Waldheima. Nazaj na seznam

Kurt Waldheim - tretji mandat preprečila Kitajska
Avstrijski diplomat, rojen leta 1918, je med drugo svetovno vojno služil kot vojaški častnik nemške vojske, avstrijski diplomatski službi pa se je pridružil leta 1945. Leta 1964 je postal vodja avstrijske delegacije v ZN-u, kar se je ponovilo še leta 1970. Leta 1971 je bil imenovan za U Thantovega naslednika, leta 1976 je bil ponovno izvoljen, njegov tretji mandat pa je ustavil veto Kitajske.

Med Waldheimovim mandatom je potekalo ogromno pomembnih mednarodnih konferenc, v času svojega vladanja pa je obiskal tudi veliko kriznih območij, v katere je ZN vlagal veliko svoje energije. Leta 1972 je posredoval v sporu med Južno Afriko in Namibijo, trikrat je obiskal Ciper, posredoval v vojni med Irakom in Iranom, odmevni pa so bili tudi njegovi poskusi zagotoviti mir na Bližnjem Vzhodu. Posredoval je v sporu med Indijo, Pakistanom in Bangladešem, vodil pa je tudi obsežno akcijo pomoči afriškim državam, ki jih je prizadela suša. Bil je deležen nekaterih kritik, da ni uspel doseči hitrih rešitev sporov, a so kljub vsemu hvalili njegove diplomatske sposobnosti. Nazaj na seznam

Javier Perez de Cuellar - okrepil vlogo Varnostnega sveta
Perujski odvetnik in diplomat, rojen leta 1920, je bil perujski zunanji minister in je vodil perujske ambasade v Švici, Sovjetski zvezi, na Poljskem in v Venezueli. Kot član perujske delegacije je sodeloval na večih zasedanjih Generalne skupščine, leta 1971 pa je bil imenovan za stalnega predstavnika Peruja pri ZN-u. Med letoma 1973 in 1974 je bil predstavnik Peruja v Varnostnem svetu in njegov predsednik v času krize na Cipru.

Perez de Cuellar je bil imenovan na mesto generalnega sekretarja leta 1982, drugi mandat pa je začel leta 1987. V času vodenja ZN-a je posredoval v sporu med Veliko Britanijo in Argentino, sodeloval je pri koncu Falklandske vojne in se zavzemal za mir in stabilnost srednje Amerike. Posredoval je pri pogajanjih za samostojnost Namibije, v sporu med Marokom in fronto Polisario glede Zahodne Saharev Afganistanu in iraško-kuvajtski vojni ter pri dogovorih o statusu Cipra. V času njegovega mandata se je okrepila vloga Varnostnega sveta, saj je organu predstavil vse konflikte, hvalili pa so ga tudi zaradi njegovih diplomatskih vrlin. Nazaj na seznam

Boutros Boutros Ghali - edini, ki je služil samo en mandat
Egiptovski diplomat, ki se je rodil leta 1922, je edini mednarodno organizacijo vodil le pet let. Nekdanji poslanec je pred imenovanjem na mesto generalnega sekretarja opravljal delo namestnika egiptovskega zunanjega ministra. Sodeloval je pri podpisu dogovora med Egiptom in Izraelom v Camp Davidu in bil vodja egiptovskih delegacij na zasedanjih praktično vseh mednarodnih organizacij.

Mandat egiptovskega državnika sproža mnogo polemik. Največ kritik je bil deležen, ker leta 1994 ni uspel preprečiti genocida v Ruandi, kjer je umrlo skoraj milijon ljudi. Ni uspel pridobiti zadostne podpore med članicami ZN-a za posredovanje v državljanski vojni v Angoli, v času njegovega vladanja pa se je ZN ukvarjal tudi s krizo v nekdanji Jugoslaviji. V času Boutrosovega mandata so se okoli ZN-a podila vprašanja o njegovi učinkovitosti posredovati v humanitarnih katastrofah.

Leta 1996 so afriške države Varnostnemu svetu predlagale resolucijo, s katero bi ponovno potrdile Boutrosa Ghalija kot generalnega sekretarja, a so ZDA na resolucijo vložile veto. Njegov naslednik je postal Kofi Annan. Nazaj na seznam

Kofi Annan - sekretar iz vrst ZN-a
Kofi Annan, sedmi in trenutno še aktualni generalni sekretar ZN-a, se je rodil leta 1938 v Gani. Annan se je ZN-u, natančneje Svetovni zdravstveni organizaciji, pridružil leta 1962, mesto prvega moža organizacije pa je zasedel leta 1997. V času svojega vladanja si je prizadeval za preporod in reformo ZN-a. Zavzemal se je za zaščito človekovih pravic, vladavino prava in promocijo univerzalnih vrednot, ki so zapisane v Ustanovni listini ZN-a, prizadeval si je za krepitev dela organizacije na področju razvoja in vzdrževanja mednarodnega miru in varnosti, predvsem pa je želel vrniti zaupanje v ZN in organizacijo približati ljudem.

Ukvarjal se je z mnogimi kriznimi situacijami, od Iraka leta 1998, ko je skušal doseči spoštovanje resolucije Varnostnega sveta, do Nigerije, Libije, Vzhodnega Timorja, umika izraelskih enot iz Libanona, posredovanja med izraelskimi in palestinskimi oblastmi in vse do svetovnega boja proti terorizmu. Kofi Annan je bil zelo predan boju proti revščini in neenakosti, boril se je za zmanjšanje števila okuženih z virusom HIV in aidsom, kar je proglasil za svoje osebno poslanstvo, prizadeval si je za zaščito okolja in se vztrajno boril proti nasilju.10. decembra leta 2001 je postal Nobelov nagrajenec za mir.

Profesor na pravni fakulteti in nekdanji svetovalec generalnega sekretarja za politične zadeve dr. Danilo Türk o Kofiju Annanu pravi: »Kofi Annan je bil v danih razmerah zelo dober in uspešen generalni sekretar. Imel je veliko iniciativ v Varnostnem svetu, zlasti v zvezi z zaščito civilnega prebivalstva v vojnah in v zvezi s preprečevanjem oboroženih konfliktov. Zelo dobro sodeluje z organizacijami civilne družbe in z mediji, s katerimi je vzpostavil bolj neposreden in sproščen način komunikacije. Upoštevati pa je treba, da rešitve problemov niso odvisne samo od njega.« 31. decembra se Kofi Annan poslavlja od organizacije, na njegovo mesto pa prihaja južnokorejski zunanji minister Ban Ki Mun. Nazaj na seznam

Ban Ki Mun - novi vodja ZN-a
Južnokorejski zunanji minister ima za sabo 35 let služenja vladi in mednarodni skupnosti. Kljub mnogim ugibanjem, je novi generalni sekretar Azijec, kar je po Türkovem mnenju dobra izbira, saj je vprašanje varnosti SV Azije prav zdaj prišlo v ospredje. Dr. Türk pravi: "Ban Ki-Mun slovi kot skrben in spreten diplomat, ki zna graditi konsenz in je uspešen v diskretnih diplomatskih procesih. Te sposobnosti mu bodo zagotovo prišle zelo prav. Vodi tudi obsežen upravni aparat (korejsko zunanje ministrstvo), zaradi česar bi se lahko pričakovalo, da bo znal motivirati sekretariat OZN in izvesti potrebne spremembe v njegovem delovanju."

Ban Ki Mun obljublja, da bo nadaljeval delo Kofija Annana. Zavezal se je, da bo skušal zaščititi najbolj ranljive pripadnike mednarodne skupnosti in da si bo prizadeval za mirno rešitev groženj mednarodni varnosti in regionalni stabilnosti. Kako pa mu bo vodenje uspevalo, bomo lahko ocenili šele čez nekaj časa. Nazaj na seznam

B. T.