Borci ISIL-a so izredno dejavni na družbenih omrežjih. Foto: YouTube
Borci ISIL-a so izredno dejavni na družbenih omrežjih. Foto: YouTube
Bagdadi naj bi bil po nekaterih navedbah politično angažiran že v času Sadama Huseina. Foto: EPA
Na Twitterju redno objavljajo posnetke svojih okrutnih dejanj. Foto: Twitter
Šiiti že zbirajo prostovoljce za boj proti skrajnežem. A za zdaj so nemočni. Foto: EPA
ISIL si prizadeva za uvedbo šeriatskega prava na celotnem območju. Foto: Reuters

Al Bagdadi, čigar pravo ime je Avad Ibrahim Ali Al Badri Al Samaraj in ki je diplomiral iz islamskih študij na bagdadski Islamski univerzi, naj bi se iz sorazmerno neškodljivega borca proti ameriški okupaciji razvil v radikalno pošast, potem ko je bil štiri leta, med 2005 in 2009, zaprt v ameriškem zaporu Camp Bucca v Iraku.

Kot se je izkazalo pri številnih drugih skrajnežih, sta ameriška okupacija in izkušnja ujetništva v njih zanetili močno sovraštvo ne le do zahodnjakov, ampak tudi do iraških "izdajalcev", ki jih zdaj ISIL kot po tekočem traku pobija.

ISIL se je v slabem mesecu dni iz sence zavihtel na naslovnice vseh svetovnih medijev. Že dalj časa se je 43-letni Al Bagdadi pripravljal na trenutek, ko lahko prevzame primat med islamskimi skrajneži in pošlje svetu sporočilo, da ima ISIL dve leti in pol po uradnem koncu vojne v Iraku, tako se zdi, popoln nadzor.

Okrutnost brez meja
Posnetki obglavljanj, amputacij, križanj, bombardiranj civilistov in množičnih likvidacij so zaokrožili po spletu kot vihar. ISIL s pridom izkorišča družabna omrežja za razkazovanje vse svoje okrutnosti. "To je naša žoga. Narejena je iz kože #WorldCup." S temi besedami je združba na Twitterju pospremila fotografijo obglavljenega iraškega policista, njihov srhljiv prispevek mundialske vročice na družbenih omrežjih.

Džihadisti sicer že vse od 11. septembra s pridom izkoriščajo vse, kar jim svetovni splet ponuja - tako za širjenje informacij kot tudi za novačenje podpornikov. In ISIL je omrežji, kot sta Twitter in Facebook, izkoristil bolje kot vsi drugi. Z uporabo močne ikonografije in privlačnih sporočil je ustvaril pravo znamko, ki je prepričala številne. Je pa res, da imajo družbena omrežja tudi svoje pasti in v dobi pametnih telefonov, ko si vedno le en klik stran od svetovnega občinstva, ISIL včasih težko nadzira vse svoje borce, ki se radi tudi virtualno ponašajo s svojimi okrutnimi dosežki.

Razkol z Al Kaido
Kar je najbolj strah vzbujajoče, je, da ISIL velja za tako skrajno skupino, da se ji je odrekla celo Al Kaida oz. njen vodja Ajman Al Zavahiri. Popolna pokoritev Iraka je njeno logično nadaljevanje izkaza krutosti, ki jo je izpilila že na območjih Sirije, ki so pod nadzorom ISIL-a (vzhodni Alep in Raka). Na tej točki se je že ločila od Al Kaide, čeprav korenine ISIL-a izsledimo prav v njeni iraški podružnici, Islamski državi Iraka (ISI), nastali leta 2003 po ameriški invaziji na Irak. Ta je bila v sirski konflikt sprva vpletena zgolj posredno, prek financiranja džihadističnih skupin v sirski vojni.

A Bagdadiju so apetiti zrasli in je na lastno pest razširil operacije ISI-ja v Sirijo, aprila lani ustanovil ISIL in takoj zanetil ideološko-strateške spore znotraj skupine. Bagdadi je prepričan, da bi morali vsi svetovni muslimani živeti pod eno islamsko državo, ki bi ji vladalo šeriatsko pravo. Prvi korak je ustanoviti kalifat, ki bi se raztezal od Sirije do Iraka. Na območjih, ki jih ISIL nadzira v Siriji, je organizacija postavila svoja sodišča (po šeriatskem pravu, seveda), šole in druge ustanove.

Zavahiri zavrača vse povezave z ISIL-om
Kot piše Guardian, so se celo Zavahiriju metode ISIL-a zdele preprosto preveč ekstremne in se je skupini javno odrekel. "Al Kaida na noben način ni povezana z ISIL-om, ni bila obveščena o njegovem nastanku in ni odgovorna za njegova dejanja," so februarja sporočili iz Al Kaide.

A, kot se je izkazalo, ISIL ne potrebuje okrilja, saj si je v dobrem letu dni nakopičil pravo bogastvo - sprva z naftnimi polji na vzhodu Sirije, nato s tihotapljenjem najrazličnejših surovin in neprecenljivih starin ter arheoloških artefaktov iz razsute države, sekira pa jim je padla v med s padcem iraškega mesta Mosul pred skoraj dvema tednoma. Skrajneži so ob padcu popolnoma izropali banke in vojaške zaloge, s tem pa si nabrali skupno za dve milijardi dolarjev. In potem so tu še prostovoljni prispevki bogatih donatorjev iz zalivskih držav - Katarja, Savdske Arabije in Kuvajta, ki kljub opozorilom ZDA še naprej financirajo skrajne skupine.

Med borci vojni veterani
ISIL-ovi voditelji so skrbno izbrani, številni izmed tistih na vrhu so veterani vojne z ZDA, ISIL pa je, tudi po zaslugi Bagdadijeve karizme, izredno uspešna tudi pri novačenju na tisoče tujih prostovoljcev iz Sirije, Evrope in ZDA. Samo letos so v Siriji izvedli napade samomorilski napadalci iz Francije, ZDA in Nemčije, pri čemer je maja 22-letni Moner Mohamad Abusalha s Floride postal prvi ameriški samomorilski napadalec v Siriji.
Povezava z Al Kaido je pozabljena, ISIL s približno 10.000 borci se zdaj predstavlja kot njena ideološko superiorna alternativa znotraj džihadističnega gibanja in javno izpodbija legitimnost Al Zavaharija, kot piše Charles Lister iz Brookingsovega zavoda v Dohi.

Kdo lahko ustavi ISIL? Za zdaj se zdi, da takega junaka ni. Obama je zaskrbljen, a menca. Nič kaj v ponos jim ni, da uporniki uporabljajo tudi orožje, ki so ga ZDA v letih 2011 in 2012 poslale sirskim upornikom za boj proti Al Asadovim silam, pa hrvaško orožje, ki ga je Hrvaška prodala Savdski Arabiji z istim namenom - oborožiti upornike.

V četrtek je predsednik ZDA sicer dejal, da "iraško bojišče ne bo več videlo ameriških vojakov", a zdaj se za pomoč na Washington obrača celo ameriški "smrtni" sovražnik Iran. In medtem ko so uporniki v dveh dneh zasedli še štiri mesta in ključne mejne prehode z Jordanijo in Sirijo, se Američani sprašujejo, ali je bilo 4.500 njihovih padlih vojakov zaman.