Kerry je v Irak nenapovedano prispel iz Jordanije. Srečal naj bi se s celotnim iraškim vodstvom. Foto: Reuters
Kerry je v Irak nenapovedano prispel iz Jordanije. Srečal naj bi se s celotnim iraškim vodstvom. Foto: Reuters
Irak
Sunitski skrajneži v Iraku nadaljujejo svoj osvajalski pohod. Foto: Reuters

Kerry je na turneji po Bližnjem vzhodu in Evropi, obiska Iraka pa ni bilo v njegovem prvotnem načrtu. Tja je nenapovedano prispel iz Jordanije, glavni razlog za njegov obisk pa so varnostne razmere v državi.

Kerry je po srečanju z Al Malikijem in drugimi iraškimi politiki dejal, da pomenijo borci Islamske države Iraka in Levante (ISIL), ki so skupaj z drugimi sunitskimi skupinami zasedli dele ozemlja severno od Bagdada, eksistenčno grožnjo Iraku, iraški voditelji pa morajo najti odgovor. "Zdaj je čas, da voditelji Iraka sprejmejo odločitve," je dejal Kerry.

Iraškemu političnemu vrhu je zagotovil "močno in trajno podporo ZDA" v boju proti skrajnežem. Učinkovita pa bo, če bodo iraški voditelji sprejeli potrebne ukrepe za poenotenje države, je dejal Kerry novinarjem na ameriškem veleposlaništvu, ki je v močno varovani zeleni coni v Bagdadu. Kerry naj bi Al Malikija predvsem skušal prepričati, naj hitro oblikuje vlado narodne enotnosti, a po pogovorih o tem ni bilo poročil.

Dan predtem je Kerry obiskal Egipt, kjer je nakazal, da podpora Washingtona Al Malikiju kopni, a je ob tem dodal, da ZDA ne izbirajo iraških voditeljev. Kerry je v Egiptu dejal, da "ideologija nasilja in zatiranja, ki jo pooseblja ISIL, ne predstavlja zgolj grožnje Iraku, ampak celotni regiji". Ob tem pa je poudaril tudi, da ZDA, ki so svoje vojake iz Iraka po osmih letih umaknile konec leta 2011, niso odgovorne za trenutne razmere in da ne želijo izbirati vodij te države.

Ameriški predsednik Barack Obama je prejšnji teden napovedal, da bo iraškim silam v pomoč pri boju proti sunitskim borcem pod vodstvom ISIL-a poslal 300 vojaških svetovalcev, o morebitnih vojaških napadih pa se še ni odločil.

Al Maliki, ki iraško vlado vodi od leta 2006, je v domovini, vedno bolj pa tudi iz ZDA, tarča kritik, da je s svojo politiko verskega ločevanja pripomogel k ofenzivi sunitskih skrajnežev.

EU obsodil ISIL
Na srečanju zunanjih ministrov EU-ja v Luksemburgu so udeleženci izrazili globoko zaskrbljenost zaradi hitrega slabšanja varnostnih razmer v Iraku ter ostro obsodili napade ISIL-a in drugih oboroženih skupin. EU je tudi poudaril pomen enotnega, suverenega in ozemeljsko celovitega Iraka, zagotovil podporo iraškim oblastem v boju proti terorizmu ter izpostavil, da mora odziv poleg varnostne vključevati tudi politično rešitev.

EU je zaradi poslabšanja razmer v Iraku okrepil humanitarno pomoč državi za pet milijonov evrov, s čimer se je letošnji humanitarni sveženj za Irak povečal na dvanajst milijonov evrov.

ISIL nadaljuje osvajalski pohod
Sunitski borci v Iraku medtem nadaljujejo osvajalski pohod. V zadnjih dneh so okrepili nadzor nad mesti na severovzhodu države, v nedeljo pa jim je uspelo zavzeti tudi nova mejna prehoda s Sirijo in Jordanijo na zahodu države ter letališče v Tal Afaru. Po zavzetju prehoda Al Kaim s Sirijo v soboto so zavzeli še dva ključna prehoda v provinci Anbar.

Sunitski borci ubili 70 zapornikov
Medtem je bilo v bližini mesta Hila južno od Bagdada ubitih 70 zapornikov. Vsi zaporniki so bili obtoženi terorizma, iz varnostnih razlogov pa so jih želeli premestiti v drug zapor na jugu države. Konvoj so približno 100 kilometrov od Bagdada napadli skrajneži, v navzkrižnem ognju pa je poleg 70 zapornikov umrlo še sedem skrajnežev, več policistov pa je bilo ranjenih.

To je že drugi incident, v katerem je bilo od začetka ofenzive islamskih skrajnežev v Iraku 9. junija ubitih večje število zapornikov. Prejšnji teden je bilo v mestu Bakuba v napadu skrajnežev na zapor ubitih najmanj 44 zapornikov.

Iraška vlada je medtem sporočila, da je bilo od začetka ofenzive ISIL-a ubitih že več sto iraških vojakov, trdi pa tudi, da je bilo na strani upornikov ubitih že več sto borcev.