Kitajska ljudska armada bo "branila suverenost in ozemeljsko celovitost Kitajske", je dejal tiskovni predstavnik kitajskega obrambnega ministrstva Džang Šjaogang, ko so ga novinarji vprašali za komentar o napovedani posodobitvi tajvanskih bojnih letal in načrtovanem nakupu še novih ameriških vojaških letal.

Kitajska vseskozi vztraja, da je Tajvan del njenega ozemlja, ki se mu ni nikoli odpovedala in je za združitev otoka s celino pripravljena uporabiti tudi silo.

Približno 20 milijonov tajvanskih volivcev bo v soboto odločalo o predsedniku in sestavi parlamenta samoupravnega otoka, ki kljub svoji majhnosti igra odločilno vlogo v odnosih svetovnih velesil Kitajske in ZDA.

Kitajska je v četrtek pozvala volivce v Tajvanu k pravilnim odločitvam na volitvah, ob tem pa favorita predsedniških volitev, tajvanskega podpredsednika Laj Čingteja, označila za resno grožnjo zaradi zavzemanja za neodvisnost otoka.

Kitajski urad za Tajvan je ocenil, da bi Laj v primeru zmage okrepil "separatistične dejavnosti za tajvansko neodvisnost in povzročil napetosti v Tajvanski ožini". Še naprej bi sledil "zli poti neodvisnosti" in s tem Tajvan še bolj oddaljil od miru in blaginje ter ga še bolj približal vojni in propadu, so opozorili v Pekingu.

Izrazili so upanje, da bo večina Tajvancev sprevidela veliko škodo in nevarnost, ki jo predstavljata Laj in vladajoča Demokratska napredna stranka (DPP) s prizadevanji za neodvisnost otoka, ki ga Peking v okviru politike ene Kitajske dojema kot del svojega ozemlja.

Peking obtožuje ZDA vmešavanja

Kitajska je opozorilo objavila, potem ko so ZDA napovedale, da bodo po sobotnih predsedniških in parlamentarnih volitvah v Tajvan poslale neuradno delegacijo. Napoved je naletela na oster odziv Pekinga.

Washington se mora "vzdržati vmešavanja v volitve, če se želi izogniti povzročitvi resne škode odnosom med ZDA in Kitajsko", je dejal tiskovni predstavnik ministrstva za zunanje zadeve Mao Ning ter Washington obtožil "predrznega govoričenja o volitvah".

Tajvanski zunanji minister Joseph Vu pa je kritiziral Peking zaradi "večkratnega vmešavanja v volitve".

Laj, kandidat vladajočega DPP-ja, se predstavlja kot tisti, ki bo branil demokracijo na otoku, glede neodvisnosti pa je med kampanjo zavzel mehkejše stališče, potem ko se je nekoč opredeljeval kot pragmatičen borec za neodvisnost Tajvana. Tako kot zdajšnja tajvanska predsednica Caj Ingven trdi, da je Tajvan že neodvisen in da mu zato neodvisnosti formalno ni treba razglasiti.

Njegov glavni tekmec na predsedniških volitvah je Hov Juih iz glavne opozicijske Nacionalistične stranke (Kuomintang), ki si že dolgo prizadeva za tesnejše sodelovanje s Pekingom in vidi v Laju nevarnost za odnose s Pekingom. Zanika pa obtožbe DPP-ja, da je prokitajski in da bo prodal Tajvan.

Za predsedniški položaj se poteguje še nekdanji župan Tajpeja Ko Venje iz Tajvanske ljudske stranke (TPP), ki je bila ustanovljena leta 2019.

Volitve bodo pozorno spremljali tako na Kitajskem kot v ZDA, ki je glavna podpornica in dobaviteljica orožja Tajvanu, saj bo njihov izid vplival na prihodnost odnosov med Tajpejem in Pekingom.

Boj med DPP, KMT in TPP

V petek so na otoku potekali še zadnji predvolilni shodi, ki se jih je udeležilo na tisoče ljudi.

Laj je na zborovanju v Tajpeju opozoril, da svet opazuje, kako bodo glasovali tajvanski volivci. "Če se bo Tajvan znova približal Kitajski, bo izgubil vso prednost in tuje naložbe bodo verjetno ustavljene," je opozoril in množici, ki je po ocenah DPP-ja štela kar 200.000 ljudi, dejal, da mora Tajvan zmagati v tej bitki.

KMT in TPP, ki se konec lanskega leta nista mogla dogovoriti za nastop s skupno listo, vsaka zase zatrjujeta, da potrebuje Tajvan spremembo vlade po osmih letih vladavine DPP-ja.

"Če bo izvoljen Laj Čingte, bo Tajvansko ožino verjetno zajel nemir. Ali tudi vi želite, da Tajvan zajame vojna," je dejal Hov množici svojih podpornikov v Novem Tajpeju, kjer naj bi se zbralo 300.000 ljudi.

TPP si želi po drugi strani razbiti dolgoletni model dvostrankarske politike, kjer se na oblasti izmenjujeta DPP in KMZ. "Ta politični status quo je privedel do tega, da si vedno več ljudi želi reform. Prav tako je potisnil TPP na oder tajvanske politike," je dejal Ko.

TPP ima znatno podporo predvsem med mladimi volivci, saj se osredotočajo na socialna vprašanja, kot so težave zaradi visokih življenjskih stroškov.