Ob strahu pred okužbami in omejitvami je javni promet v živahnih mestih postal neprivlačen, delo od doma, čakanje ali močno zmanjšana gospodarska in družbena dejavnost so okrnili potrebo po premikanju z avtomobilom. Ob spomladanskem vremenu se je za nujne in rekreativne potrebe na novo odkrilo kolo. Po Evropi, ZDA in v številnih drugih delih sveta je med pandemijo in zdaj ob popuščanju protikoronskih ukrepov kolesarilo veliko več ljudi kot običajno.

Na kolo za zdravo telo
Čistejši zrak, manj hrupne in bolj pretočne ulice. Sočasno bolj zdrav način prevoza, ki je hkrati rekreacija, ki krepi odpornost. Idealna kombinacija za boj s pandemijo covida-19, česar se zavedajo zlasti mestne oblasti in načrtovalci.

Sorodna novica Na kolo vedno več ljudi, sploh med pandemijo. Tudi Slovencev.

Pariz, Berlin, Milano, Bruselj, London so začeli čez noč dobivati začasne in improvizirane kolesarske steze, ločene od pasov za motorna vozila. Zgledu evropskih prestolnic so sledila številna druga mesta. Kolo kot prevozno sredstvo med opravki in za pot v službo je postalo standard tudi zunaj kolesarskih rajev Nizozemske, Belgije in Danske.

"Potrebujemo korenito spremembo. Evropska unija mora podpirati dnevne prevoze evropskih državljanov z namenskim skladom za kolesarje," je ob sredinem svetovnem dnevu kolesarjenja zahtevala Karima Delli, vodja odbora za prevoz in turizem v Evropskem parlamentu.

Pešci s pločnikov na steze, kolesarji pa z njih na ceste
V Amsterdamu, kjer so prebivalci že pred pandemijo s kolesom opravili kar 40 odstotkov prevozov po mestu, so šli korak dlje. Območje za pešce se je s pločnikov razširilo na kolesarske poti in pasove, kolesa pa so zasedla ceste. Poteza, ki je hitro dobila posnemovalce po stari celini.

Tako je bilo tudi v Londonu, kjer si po anketi mestnih oblasti zdaj 56-odstotkov Londončanov želi ohraniti širše pločnike, 57-odstotkov si želi novih kolesarskih poti v britanski prestolnici, ki že vse od let županovanja Borisa Johnsona in razvoja za olimpijske igre 2012 doživlja kolesarski razcvet. Številni mestni sveti v Veliki Britaniji so napovedali vlaganje v kolesarsko infrastrukturo. Britanski minister za promet Grant Shapps je obljubil dvomilijardno naložbo v kolesarske poti in pločnike po vsej državi.

Na ulici prednost pešcem in kolesarjem
Milano kot prestolnica Lombardije, s pandemijo najhuje prizadete regije v Evropi, je napovedal, da bodo spremembe postale stalne. Projekt je poimenovan "Odprte ceste" – pri ureditvah ulic bodo prednostno obravnavali pešce in kolesarje, hitrost za motorna vozila pa omejili na le 30 km/h. Prva četrt, ki bo šla skozi tovrstno prometno preobrazbo, bo četrt Lazzeretto, ki je bila zgrajena in razvita kot zatočišče za žrtve epidemije kuge v 15. in 16. stoletju. Mestne oblasti sčasoma načrtujejo razširitev takšnih območij, ne nazadnje je povprečna pot na delo v 1,5-milijonskem mestu dolga le štiri kilometre, pred pandemijo pa se je redno na delo z javnim prevozom vozilo 55 odstotkov ljudi.

Podvojitev kolesarjev skorajda standard
Kjer je na voljo razpoložljiva statistika, ta kaže velikansko rast uporabe kolesa. V Švici je število prevoženih kilometrov od marca naraslo za 175 odstotkov. V izredno prizadetem Milanu se je število preštetih kolesarjev podvojilo v primerjavi z letom prej. V Philadelphii so števci namerili v prvi polovici marca kar 471 odstotkov več kolesarjev kot pred letom. Ob prelomu aprila in maja so v ZDA na toplejšem jugozahodu imeli podvojitev kolesarjev v mestih.

Pariz že od stavkovnega vala v kolesarskem bumu
V Parizu, kjer kolesarjenje doživlja bum že od lanskega vala stavk v javnem prometu in vala protestov rumenih jopičev, se je v času pandemije število kolesarjev z enakim lanskim obdobjem povečalo za 40 odstotkov, k razvejanemu omrežju 650 kilometrov kolesarskih poti so dodali še 60 km začasnih kolesarskih cest. Za avtomobile bodo zaprli znamenito nakupovalno ulico Rivoli, kjer bodo cesto zasedli kolesarji, na dosedanje steze pa razširili pločnike.

A cilji županje Anne Hidalgo so še ambicioznejši, saj želi kar podvojiti kilometre vseh kolesarskih stez, poti in cest. Napovedanih je devet daljinskih kolesarskih cest, ki bodo Pariz povezovale z okoliškimi kraji, oddaljenimi vse do 50 kilometrov, to par bo podprlo kolesarske dnevne migracije iz predmestij. Podobni načrti cvetijo tudi drugje po Franciji, v tako različnih mestih, kot so Grenoble, Montpellier in Rennes, napovedujejo, da bi štiripasovnice zožili na dvopasovnice in tako naredili prostor za nove kolesarske steze ter parkirišča.

Primer, kako finančno manj obsežna so vlaganja v kolesarjenje, prihaja s skrajnega zahoda Evrope. Portugalska prestolnica Lizbona uvaja subvencijo za nakup do 18 tisoč koles. "Cena tega projekta je taka cena ene garažne hiše," denarno-politično logiko odločitve pojasnjuje Miguel Gaspar iz lizbonske mestne hiše.

Kolesa novi toaletni papir?
V večini Evrope so maja začeli sproščati ukrepe, s čimer se je začel naval na kolesarske trgovine in servise. Nova kolesa so postala skorajda kot toaletni papir na začetku izbruha in uvajanja samoizolacije, družbenega oddaljevanja in/ali karantene. Mestna kolesa, cestne specialke, gorska kolesa, treking kolesa, hibridi, vsa tudi še v dražjih električnih različicah gredo za med, kolesarske trgovine so izropane, koles je dejansko začelo že primanjkovati.

Sorodna novica Zaradi električnih koles gre več ljudi na svež zrak

Tudi v kolesarsko zapriseženih deželah, kot so Italija, Francija in Španija. Ne nazadnje ni izjema niti Slovenija. "Kar se dogaja zdaj, je presenetilo svetovno kolesarsko industrijo in pri tem Slovenija ni izjema," pripoveduje Boštjan Svete, urednik Bicikla, za Val 202.

V ZDA se je prodaja električnih koles marca povečala za 85 odstotkov v primerjavi z letom prej. Anekdotičnih primerov iz kolesarskih trgovin, ki prodajo tudi po petkrat več koles kot običajno, ne manjka, tudi v Ljubljani.

Mesečne zaloge Kitajcev pošle v tednu dni
Zaradi ustavitve proizvodnje se junija napoveduje pomanjkanje koles, številne evropske države in dodatno še večja mesta so že sprejeli ali pa napovedali subvencije ob nakupu. Z eksplozijo povpraševanja se težko spoprijemata tudi ključna svetovna proizvajalca: Kitajska in Tajvan. Podatki Alibabine platforme AlieExpress za maj kažejo neverjetne podatke – kolesarska prodaja kitajskih proizvajalcev na španskem trgu se je povečala za 22-krat, v Italiji in Veliki Britaniji za štirikrat. Carinska skladišča, v katerih so bile predvidene zaloge za nekaj mesecev, so bila prazna v tednu dni.

Italija: do 500 evrov subvencije oz. do 60 odstotkov cene
K eksploziji povpraševanja pomembno prispevajo spodbude. Vlada v Italiji podpira nakup novega kolesa s subvencijo v višini do 60 odstotkov cene z omejitvijo do 500 evrov. Ob predstavitvi ukrepa so napovedali, da se pričakuje 25-odstotna rast prodaje na letni ravni. Trgovci in proizvajalci pa že poročajo, da jim primanjkuje koles in sestavnih delov.

V pelotonu je z državnimi ukrepi prva napadla Francija, ki je že aprila predstavila shemo, po kateri se prebivalcem namenja do 50 evrov subvencije za servis kolesa. Sprva predvidena vsota je bila 20 milijonov evrov oz. 40 tisoč servisov, a se že napoveduje povečanje. Vlada delodajalcem ponuja do 400 evrov subvencije na osebo za nakup koles za prevoz na delo. Neposredne subvencije za nakup so pri Francozih domena mest: Lyon je ponudil do 500 evrov, Luksemburg je podvojil obstoječo subvencijo za e-kolesa na 600 evrov.

Industrija, ki ne potrebuje pomoči
Posledično rastejo borzni indeksi v kolesarski industriji, katere prodaja je bila količinsko zadnja leta zelo stabilna. Prihajalo je le do spremenjenih nakupov znotraj kategorij, zlasti v korist električnih koles in koles gravel. V Evropi se letno proda okoli 20 milijonov koles, v ZDA dobrih 15 milijonov, polovica vseh koles pa se proizvede na Kitajskem. Ključni proizvajalec komponent je podjetje Shimano iz Tajvana. Vsekakor vlada prepričanje, da kolesarska industrija ne bo potrebovala postpandemijske pomoči. Končni letni podatki bodo pokazali, kakšen je bil dejanski prodajni bum ob pandemiji.

Ali prokolesarski ukrepi prinašajo volilne glasove?
Pandemija novega koronavirusa je po zahodnem svetu udarila v času pomladi, ki je bila zlasti v Evropi toplejša in manj deževna kot običajno. Na cestah je bilo veliko manj avtomobilov in s tem občutno manj nevarnih srečanj ter pritiska motorizirane pločevine, s tem pa veliko več manevrskega prostora za dvokolesnike. Čistejši zrak je bil znova dodatna spodbuda za kolesarjenje, ki je sočasno postala tudi ena redkih oblik dopuščene rekreacije.

Od prebivalcev volivcev bo zdaj odvisno ali bodo kolesarsko usmerjeni ukrepi zlasti v velikih mestih prinašali glasove in s tem tudi politično podporo, da infrastrukturni ukrepi, sprejeti v času pandemije covida-19, postanejo trajni.