Poldruga milijarda ljudi nima pitne vode, varnega doma, 800 milijonov je podhranjenih, nepismenih, so brez zdravniške oskrbe. Vojne, terorizem, genocidi teptajo pravice na milijone ljudi. Svetovna gospodarska kriza je razmere še poslabšala. Ni jih malo, ki opozarjajo, da je svet prava tempirana bomba.
Eden ključnih dokumentov Združenih narodov podrobno navaja 30 pravic, do katerih je upravičen vsak človek - od pravice do življenja do pravice ne biti samovoljno pridržan. Leto 2009 v človekovih pravicah (oz. njihovem kršenju) je zaznamovala vstaja v Iranu, ki je na ulice pognala na deset tisoče študentov, ogorčenih nad ponovno zmago predsednika Mahmuda Ahmadinedžada. Teheran je demonstracije brutalno zatrl, demonstrante pa zaprl pod lažnimi obtožbami in jih obsodil na ostre kazni.
Črne pike za Sudan, Iran, Mjanmar, Rusijo
Veliko dela je zagovornikom človekovih pravic dal tudi Afganistan, kjer vladi ni uspelo zaščititi žensk. Ali Rusija, kjer je bilo več novinarjev in borcev za človekove pravice umorjenih. Ali Mjanmar, kjer vodja demokratične opozicije Aung San Suu Kji večino izmed zadnjih 20 let preživlja v hišnem priporu.
Sudanskega predsednika Omarja al-Baširja sumijo hudih vojnih zločinov - v Darfurju, kjer poteka srdit boj med vladnimi silami in uporniki, je umrlo okolil 300.000 ljudi, več milijonov pa jih je ostalo brez doma. Novi ameriški predsednik Barack Obama je po mnenju organizacij za človekove pravice kljub temačnemu letu vnesel nekaj upanja in izboljšav v stanje v ZDA.
Türk: Pravicam večjo težo
Ob svetovnem dnevu človekovih pravic je tudi v Ljubljani potekal pogovor na to tematiko, ki ga je pripravil predsednik republike Danilo Türk. Večina udeležencev se je strinjala, da bi moral EU vrniti človekove pravice na mesto, kot so ga že imele. V svoji zunanji politiki pa bi se jim moral odločneje in jasno postaviti v bran.
Lotte Leicht, direktorica urada za EU mednarodne organizacije Human Rights Watch, je menila, da bi morali biti evropski poslanci dejavnejši in dajati pobude glede teh vprašanj, ne pa da se nanje odzivajo, potem ko so odločitve na ravni Unije že sprejete.
Blaž Kovač iz organizacije Amnesty International Slovenija je izpostavil odgovornost Unije in držav članic, da se za zagovornike človekovih pravic, ki so na prvih bojnih črtah, ne zavzemajo samo politično, ampak tudi na terenu prek svojih predstavništev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje