Mnogi izmed teh gorečih zagovornikov na "osvobojenem" območju iz tega vlečejo velike dobičke, neredko pa se dogaja, da svoje povojne usluge "osvobojenim" tudi zasoljeno zaračunavajo, razkriva srbski časnik Nedeljski Telegraf. Vse te navedbe se da potrditi s preprostim "googlanjem".
Albrightova na čelu mogočne firme
In kdo so tisti, ki so bili najglasnejši, zdaj pa so s kosovsko neodvisnostjo najbolj obogateli? Madeleine Albright, nekdanja državna sekretarka ZDA, je zdaj posebna svetovalka predsednika uprave največje kosovske zasebne telekomunikacijske firme IPKO, ki sebe predstavlja kot "temeljni steber novega gospodarstva na Kosovu".
Svojo "novo" spletno mrežo, ki jo zaračunava po tržnih cenah, je IPKO sicer razvil med vojno s pomočjo ameriške dobrodelne pomoči - prek mednarodne organizacije za begunce (IRC), v kateri ima Albrightova status nadzornice, medtem ko je član upravnega odbora Morton Abramovič, nekdanji svetovalec delegacije kosovskih Albancev iz Rambujeja. Zdaj IPKO zaračunava mobilno in fiksno telefonijo, internet in digitalno televizijo, obenem pa v Prištino pripelje še zvezdnike, kakršen je, denimo, raper 50 Cent.
Svoj del od vsega tega pobere Albrightova, ki pa pri tem še zdaleč ni sama. Zanjo dela cela ekipa zaposlenih v zasebni firmi the Albright Group, ustanovljeni že leta 1997. In vsi so svojo diplomatsko kariero unovčili prav na Balkanu.
V upravnem odboru Albright Group kot višji svetovalec sedi tudi Joschka Fischer, nekdanji nemški zunanji minister. Fischer je tudi v upravnem odboru Mednarodne krizne skupine, kjer mu družbo delajo Wesley Clark, George Soros, Martti Ahtisaari in Morton Abramović.
"Osumljenih šest"
V tej ekipi je tudi James O'Brien, nekdanji ameriški odposlanec za Balkan, ki je sodeloval tudi pri daytonskih pogajanjih. On je direktor ključne firme Albright Group, Albright Capital Management LLC. Tu je tudi Wendy Sherman, nekdanja svetovalka Albrightove in ameriškega diplomata Warrena Christopherja v State Departmentu in ena od ustanoviteljev firme Albrightove. Pred vstopom v diplomacijo je bila Shermanova direktorica upravnega odbora Zvezne družbe za zavarovanje prihrankov (FNMA), znane kot Fannie Mae, ki je bila prva večja žrtev recesije v ZDA.
Eden največjih podpornikov Natovega bombardiranja Beograda leta 1999 je bil republikanec William S. Cohen, nekdanji ameriški obrambni minister, ki ima danes prav tako svojo družbo (The Cohen Group), v njej pa sedi kar nekaj vojnih "zvezdnikov" - George Robertson, britanski kolega za časa bombardiranja, Joseph Ralston, v tistem času namestnik vodje Združenega vrhovnega poveljstva ZDA, in Mark Grossman, nekdanji podsekretar v State Departmentu, ki je bil pristojen za usklajevanje med ZDA in Natom, zdaj pa je veleposlanik v Turčiji.
Kako je Kosovo dobil klicno številko Monaka
Mobilna telefonija na Kosovu je zgodba zase. Pod kosovsko vladavino francoskega zunanjega ministra Bernarda Kouchnerja je bilo pereče vprašanje na Kosovu vprašanje mobilne telefonije, ki je zaradi hude konkurence in različnih lobijev ostalo nerešeno vse do leta 2004. Takrat je Kouchner suspendiral tedanjega v. d. direktorja Pošte in telekomunikacije Kosova Agrona Dido, da bi namestil mobilnega ponudnika, ki gre prek Monaka, kateremu je tehnologijo preskrboval francoski Alcatel. Dida je (neuspešno) zagovarjal cenejšo ponudbo nemškega Siemensa.
George Robertson je bil v odboru britanske firme Cable & Wireless, ki je privatizirala državno firmo Monaco Telecom. Ta je tako dobil pravico za prvo povojno licenco in skupaj s to tudi monopol. Še danes, ko kličete kosovsko mrežo "Vala 900", zavrtite +377, kar je mednarodna klicna številka Monaka. Tako so na račun Kosovcev obogateli tako Kouchner kot tudi Robertson, prvi pa je celo prejel častni doktorat prištinske univerze.
Nadaljevanje zgodbe sledi jutri ...
K. S.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje