Nemčija se sicer zavzema za mirovni dogovor, s katerim bi se Izrael in palestinska država medsebojno priznala. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Nemčija se sicer zavzema za mirovni dogovor, s katerim bi se Izrael in palestinska država medsebojno priznala. Foto: MMC RTV SLO/Reuters

Kritika je bila verjetno namenjena tudi Švedski, ki je kot prva večja zahodnoevropska država članica EU-ja tudi uradno priznala državo Palestino. "Upamo, da bo to pokazalo pot tudi drugim," je dejala švedska zunanja ministrica Margot Wallström.

Po mnenju Merklove enostransko priznanje palestinske države ne prinaša napredka pri rešitvi bližnjevzhodne krize za vzpostavitev dveh držav. Kanclerka je v petek po srečanju z belgijskim premierjem Charlesom Michelom dejala, da bi se morala mirovna prizadevanja osredotočiti na spodbujanje napredka pri neposrednih pogajanjih med Izraelom in Palestinci. "Bolje se je zavzemati za nadaljevanje pogovorov, čeprav se to trenutno zdi zelo težko," je dejala kanclerka.

Po Švedski še Velika Britanija in Španija
Po Švedski sta priznanje Palestine napovedala tudi španski in britanski parlament. Med drugim je tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec dejal, da bi bilo tudi slovensko priznanje Palestine "korak v pravo smer, vendar mora pa to priznanje znotraj Slovenije doseči čim širše soglasje".

Državo Palestino je v preteklosti priznalo sedem članic EU-ja iz vzhodne Evrope in Sredozemlja - Bolgarija, Ciper, Češka, Madžarska, Malta, Poljska in Romunija. Izmed zahodnoevropskih držav se je za priznanje poleg Švedske odločila le Islandija, ki ni članica EU-ja.