EU je na vrhu s Kitajsko poleg predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen zastopala tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ker Nemčija v drugi polovici leta predseduje Svetu EU-ja. Nemško predsedstvo je sicer za september predvidelo pravi vrh v Leipzigu, ki bi se ga udeležili voditelji vseh 27 članic, a je načrte prekrižal covid-19.

O naložbenem sporazumu se strani pogajata že sedem let
V ospredju pogovorov so bili trgovinski odnosi, zlasti naložbeni sporazum, o katerem se strani pogajata že sedem let. Na kitajski strani pritiskajo, da se je treba o naložbenem načrtu dogovoriti do konca leta, a v Bruslju opozarjajo na bistvene ovire, ki še obstajajo, in poudarjajo, da ne bodo privolili v dogovor za vsako ceno.

Von der Leynova: Naši vlagatelji se spopadajo s preveč ovirami
V preteklih mesecih je bil dosežen bistven napredek, a veliko je še treba storiti, zlasti ko gre za dostop do trga na področju telekomunikacij in računalniškega ter avtomobilskega sektorja, je poudarila predsednica Evropske komisije. "Naši vlagatelji se spopadajo s preveč ovirami," je opozorila in poudarila, da je vsebina pomembnejša od časovnega vidika. Merklova je ocenila, da na obeh straneh obstaja politična volja, da se dogovor doseže do konca leta, vsi evropski voditelji pa so poudarili, da želijo uravnotežen in pravičen odnos, ki bo temeljil na skupnih zavezah in zagotovil konkretne rezultate na obeh straneh.

EU med prioritetami v odnosu s Kitajsko poudarja tudi krepitev ambicije v boju proti podnebnim spremembam, kar je nemška kanclerka tudi danes izrecno poudarila. EU je pred vrhom nakazal, da od Kitajske pričakuje podnebno nevtralnost do leta 2060, a Merklova danes ni hotela govoriti o konkretnih ciljih, češ da EU ne zastavlja ciljev Kitajski, pa tudi Kitajska ne zastavlja ciljev EU-ju.

Napetost zaradi kitajskega zakona o Hongkongu
Vrh je potekal v senci napetosti zaradi kitajskega zakona o nacionalni varnosti v Hongkongu, ki po oceni EU-ja tvega resno spodkopavanje visoke stopnje avtonomije Hongkonga ter škodljive posledice za neodvisnost pravosodja in vladavino prava. Von der Leynova je po junijskem vrhu Kitajsko opozorila pred zelo negativnimi posledicami, EU pa je nato sprejel sveženj ukrepov, na primer omejitev izvoza opreme, ki bi jo kitajske oblasti lahko uporabile za nadzor in represijo. Razpravlja se tudi o možnosti dodatnih ukrepov, a članice EU-ja niso enotne glede drže do Kitajske. Nekatere postavljajo v ospredje trgovinske odnose, druge zagovarjajo trši pristop.

EU poudaril pomen spoštovanja človekovih pravic
EU je po današnjem srečanju s kitajskim predsednikom poudaril pomen spoštovanja človekovih pravic, tudi pravic manjšin, in avtonomije Hongkonga. Kitajsko je pozval, naj posluša demokratični glas v Hongkongu in naj neodvisnim opazovalcem zagotovi dostop do regije Sinkiang, kjer se kitajskim oblastem očita množično kršenje pravic muslimanske manjšine Ujgurov.

"Boj za Evropo" med ZDA in Kitajsko
EU se je sicer v preteklih mesecih znašel pod političnim pritiskom tako ZDA kot Kitajske – ameriški državni sekretar Mike Pompeo in kitajski zunanji minister Vang Ji sta oba iskala podporo nacionalnim interesom v evropskih prestolnicah, na primer v povezavi s peto generacijo omrežij mobilne telefonije 5G. Obe velesili jo v svojem sporu, ki se vse bolj zaostruje, želita pridobiti na svojo stran. V Bruslju poudarjajo, da je pomembno zagotoviti, da EU, ki Kitajsko še vedno obravnava kot strateško partnerico in sistemsko tekmico, ne postane bojišče ameriško-kitajskih interesov. "Evropa mora biti igralka, ne igrišče," pa je po vrhu poudaril Michel.