Nedeljsko odločanje o tem, ali naj se v hrvaško ustavo zapiše, da je zakon le skupnost moškega in ženske, je močno razdelil tako hrvaško družbo kot tamkajšnje politike. Izidi niso bili presenečenje - za to, da se v ustavo zapiše takšna definicija zakona, je glasovalo 65,79 odstotka oziroma 942.665 volivcev, proti jih je bilo 33,59 odstotka oziroma 481.314 volilnih upravičencev.

Čeprav so hrvaški vrh, večina medijev in estradnikov jasno in glasno pozivali k zavrnitvi referenduma, pri katerem je šlo po mnenju mnogih za to, da se prepove poroke istospolnih partnerjev, niso prepričali večine Hrvatov, ki so upoštevali napotke hrvaške Katoliške cerkve, desne opozicije in veteranskih ter konservativnih združenj, da je nujno ohraniti tradicionalne vrednote in družino kot osnovno družbeno celico.

Prepričljiva zmaga
Izidi kažejo, da so proti glasovali le v Istri in Kvarnerju, v Zagrebu je za glasovalo 55, v Kninu pa celo 97 odstotkov volivcev. Izmed večjih mest je bila večina proti le v Čakovcu, Pulju, Varaždinu in na Reki. V združenju V imenu družine, ki je zbralo več kot 750.000 podpisov za referendumsko pobudo, slavijo, a hrvaški mediji zaradi bojkota tega združenja o tem ne poročajo, poroča dopisnik RTV Slovenija iz Zagreba Vanja Vardjan. Hrvaški mediji pišejo tudi, da se v nedeljo ni zgodil niti en incident.

Obeta se zakon o partnerstvu
Hrvaška vlada, v kateri so pričakovali takšnee izide, naj bi v desetih dneh v sabor poslala predlog Zakona o življenjskem partnerstvu, ki bo istospolnim partnerjem priznal praktično iste pravice, kot bi jih imeli v zakonski zvezi, tako da prevladuje mnenje, da obvezujoči izidi referenduma pravzaprav niso spremenili ničesar.

Skrb vzbujajoča je bila tudi zelo nizka volilna udeležba, saj je svoj glas oddalo le 37 odstotkov volilnih upravičencev, kar je najmanj na referendumih na Hrvaškem do zdaj. Na to je opozoril tudi premier Zoran Milanović, ki se je z besedami, da gre za "žalosten in nesmiselen referendum", jasno izrazil proti takšnemu glasovanju. Dejal je tudi, da je bilo tokrat zadnjič, da je večina odločala o človekovih pravicah in pravicah manjšine, ter napovedal pripravo zakonov in tudi spremembo ustave, ki bi takšna glasovanja onemogočila.

Podpisov menda dovolj, kaj zdaj?
Milanović je nedeljski referendum označil tudi kot "topovsko pripravo na referendum o cirilici". Iz štaba za obrambo hrvaškega Vukovarja so namreč sporočili, da so zbrali dovolj podpisov za referendum z imenom "Vukovar - ne cirilici", s katerim bi se spremenil ustavni zakon o manjšinah. Rok za zbiranje podpisov o novem referendumu, za katerega je Milanović rekel, da ga ne bo dopustil, opozorila o tem pa prihajajo tudi iz Bruslja, se je iztekel ob polnoči. Štab trdi, da imajo podpisov več kot dovolj. Zbiranje 450.000 podpisov se je začelo 17. novembra na 2.000 mestih po vsej državi, pri tem je pomagalo 5.000 prostovoljcev.