Člani ameriškega kongresa so po dolgih pogajanjih le potrdili največjo vladno finančno intervencijo v zadnjih desetletjih. Foto: EPA
Člani ameriškega kongresa so po dolgih pogajanjih le potrdili največjo vladno finančno intervencijo v zadnjih desetletjih. Foto: EPA
ZDA bodo 700 milijard dolarjev davkoplačevalskega denarja porabile za reševanje težavnih bank. Foto: EPA
Finančni načrt sprejet

Po senatu je načrt za reševanje finančne krize potrdil tudi predstavniški dom ameriškega kongresa. Za potrditev načrta je glasovalo 263 članov predstaviškega doma, 171 pa jih je bilo proti. Predstavniški dom je načrt v ponedeljek zavrnil, a se je odločil za vnovično glasovanje potem, ko ga je z nekaj spremembami v sredo potrdil senat s 74 glasovi proti 25.

Bush pohvalil "duh sodelovanja"
Po potrditvi v predstavniškem domu je predlog zakona takoj romal v Belo hišo, kjer ga je nemudoma podpisal Bush, ki je kongresnike vseskozi prepričeval o nujnosti sprejetja njegovega predloga zakona in v nasprotnem primeru posvaril pred bolečimi ter trajnimi posledicami.

Pred podpisom predloga zakona je Bush pohvalil kongresnike, ki so delovali v "duhu sodelovanja". Sam se zaveda skrbi glede stroškov načrta in vloge vlade, a se je odločil za intervencijo, ker je verjel, da je ta nujno potrebna. Ob tem je vse opozoril, da bo potrebnega nekaj časa za učinke sprejetega načrta na gospodarstvo.

Glasovanje za načrt ni minilo brez skeptičnosti in nekateri kongresniki se se pritoževali, da bo finančni sveženj, s katerim bodo odkupili slabe terjatve, pomagal le velikim bankam, medtem ko bodo ameriška gospodinjstva od njega imela le malo koristi. A kot kaže, je nato pri glasovanju vseeno pretehtala bojazen pred "gospodarsko katastrofo", na katero so mnogi opozarjali.

Načrt za zaščito služb in prihrankov
Ameriški finančni minister Henry Paulson je po glasovanju v predstavniškem domu zagotovil, da sveženj finančne pomoči ščiti ameriška delovna mesta in prihranke državljanov. Napovedal je, da bodo po podpisu zakona začeli odkupovati slabe naložbe bank in drugih finančnih ustanov v vrednostnih papirjih, ki so podprti z drugorazrednimi krediti.

Prvi guverner ameriških zveznih rezerv Ben Bernanke je zatrdil, da bo centralna banka naredila vse, kar je v njeni moči za boj proti kreditni krizi in za pomoč gospodarstvu. Po njegovih besedah je zakon pomemben korak za stabilizacijo finančnega trga in za zagotovitev dotoka kreditov.

Natančno določena pravila načrta
V skladu s potrjenim načrtom ima finančno ministrstvo takoj na voljo 250 milijard dolarjev in 100 milijard, če za to zaprosi predsednik ZDA, medtem ko mora za preostalih 350 milijard dolarjev ministrstvo zaprositi posebej.

Za porabo denarja sta ustanovljena dva nadzorna odbora, zakon vladi nalaga agresivnejše poseganje v trg za preprečevanje propadanja hipotek, omejujejo se plače direktorjem podjetij, ki bodo prejela državno pomoč, in vlada lahko prevzema lastniške deleže v podjetjih, tako da bo morebitni prihodnji dobiček šel nazaj v proračun.

G. V.

Finančni načrt sprejet