Na današnji dan pred 65 leti je bilo japonsko mesto Nagasaki uničeno v eksploziji atomske bombe. Ob 11.02 po tamkajšnjem času, ko je ameriški bombnik nad Nagasaki odvrgel atomsko bombo, so se na slovesnosti spomnili tragičnega dne in vseh žrtev atomske bombe.

Na slovesnosti tudi predstavniki jedrskih sil
Slovesnosti so se udeležili predstavniki 32 držav, med njimi prvič tudi predstavniki jedrskih sil Velike Britanije in Francije. Predstavnika ZDA, ki se je pred tremi dnevi udeležil slovesnosti v Hirošimi, tokrat ni bilo. Slavnostni govornik je bil župan Nagasakija Tomihisa Taue, ki je voditelje jedrskih sil pozval, naj ne poteptajo prizadevanj človeštva za svet brez jedrskega orožja.

Ob tem je Tomihisa Taue kritiziral tudi japonsko vlado, ker je začela pogajanja o civilnem jedrskem sodelovanju z Indijo, ki ni podpisala sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT). "To pomeni, da država, ki je doživela napad z atomsko bombo, zdaj sama slabi režim sporazuma, kar je povsem nesprejemljivo," je povedal župan mesta, ki danes šteje 440.000 prebivalcev in dobesedno cveti.

Bomba popolnoma uničila severni del mesta
ZDA so atomsko bombo na pristaniško mesto Nagasaki na jugu Japonske, ki je takrat štelo 240.000 prebivalcev, odvrgle tri dni po napadu na Hirošimo, 9. avgusta leta 1945. Bomba z imenom "Fat man" oz. "Debelinko" je nad severnim delom mesta eksplodirala 2 minuti čez 11. uro in ga popolnoma uničila. V samem napadu je umrlo več kot 40.000 ljudi, pozneje jih je za posledicami eksplozije umrlo še več kot 30.000, približno 75.000 pa je bilo ranjenih. Na stotisoče ljudi je trpelo zaradi posledic sevanja in jedrskega onesnaženja okolja.

Z atomskima bombama so ZDA Japonsko prisilile h kapitulaciji in tako je šesti dni pozneje, 15. avgusta 1945, Japonska podpisala brezpogojno kapitulacijo. To je pomenilo dokončno konec druge svetovne vojne, saj se je tako po kapitulaciji Nemčije v Evropi vojna končala tudi na Tihem oceanu.

ZDA: Brez bombe bi se vojna še vlekla
Američani so prepričani, da je imelo jedrsko orožje ključno vlogo pri koncu vojne, saj bi se lahko v nasprotnem primeru ta vlekla še več let. Uporabo jedrskega orožja so utemeljevali tudi s tem, da se je rešilo več sto tisoč ameriških vojakov, ki bi morali sicer Japonsko poraziti na njenih tleh, in da sta bombi pripomogli tudi k manjšemu številu žrtev na japonski strani, saj naj bi se bili Japonci pripravljeni bojevati tudi do smrti in predaje niso poznali.

Kritiki uporabe jedrskega orožja ob tem opozarjajo, da je bila uporaba bomb nad civilnima mestoma jasen vojni zločin, za katerega bi morale ZDA odgovarjati.

Devet članic ekskluzivnega "jedrskega kluba"
Danes v skupino držav, ki imajo jedrsko orožje in za katero se je uveljavilo ime "jedrski klub", uvrščamo devet držav, in sicer ZDA, Rusija, Velika Britanija, Francija, Kitajska, Indija, Izrael, Pakistan in Severna Koreja. Pet držav (ZDA, Rusija, Velika Britanija, Francija in Kitajska) spada med države z jedrskim orožjem, saj imajo po pogodbi o neširjenju jedrskega orožja mednarodno priznan status jedrskih sil.

Namen Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ki je začela veljati leta 1970, je zmanjšati nevarnost jedrske vojne in terorizma. Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja so podpisale in ratificirale vse države, razen Indije, Pakistana, Izraela in Severne Koreje, ki je leta 2003 podpis in ratifikacijo umaknila. Mednarodna skupnost tako statusa teh štirih držav kot jedrskih sil ne priznava, saj niso pogodbenice Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja.

Poseben status v mednarodni skupnosti ima Južnoafriška republika, ki je sicer razvila jedrsko orožje, a se je, preden je ratificirala Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja, razorožila. Med države, za katere se ne ve natančno, ali imajo jedrsko orožje ali ne, spadajo še Iran, Sirija in Mjanmar.