Le malokdo je dvomil, da predsednik Pal Schmitt ne bi podpisal močno kritizirane ustave, saj velja za tesnega zaveznika premierja Viktorja Orbana, čigar desnosredinska vladajoča stranka Fidesz je predlagala novo ustavo.

Po besedah Schmitta je nova ustava "kot v zemljo položena semena, ki čakajo, da bo ob določenem času poženejo kot fižolovke, pri čemer je stari jaz, v katerem biva duh preteklih časov, lahko predan preteklosti".

Za Orbana je podpis ustave na velikonočni ponedeljek "znamenje usode", nova ustava pa "dokument preporoda". Madžarski parlament, kjer ima Fidesz dvotretjinsko večino, je predlog ustave potrdil 18. aprila. Glasovanje so bojkotirali opozicijski socialisti (MSZP) in zeleni (LMP), medtem ko je skrajno desničarska stranka Jobbik glasovala proti.

Sporen nagel proces sprejemanja ustave
Za kritike je nova ustava vse drugo kot pa znamenje preporoda, saj prinaša diskriminacijo ateistov, homoseksualcev in enostarševskih družin, omogoča pa tudi utrditev vlade Orbana na oblasti. Amnesty International opozarja, da nova ustava krši temeljne pravice pri vprašanjih, kot so splav, istospolne poroke in zaporne kazni.

Ustava namreč določa zaščito življenja od spočetja naprej, zakonsko skupnost opredeljuje kot zvezo med moškim in žensko, v preambuli pa izpostavlja, da gre za krščansko državo.

Organizacija za človekove pravice Human Rights Watch je opozorila, da je bil postopek priprave in sprejemanja ustave nagel, zaradi česar je bilo izključenih mnogo tistih, ki bi ponudili drugačen pogled, kar poraja vprašanja o legitimnosti takega dokumenta.

Na udaru mediji, Romi in priseljenci
Nova ustava prihaja v trenutku, ko je Madžarska že tako na udaru kritik borcev za človekove pravice. V zadnjih mesecih je tako začel veljati sporni medijski zakon, ki omejuje medijsko svobodo in je ustanovil medijski svet, v katerem sedijo le člani vladajočega Fidesza.

Poleg tega so se v nekaterih delih države začele oblikovati civilne straže, ki napadajo Rome in organizirajo proteste proti njim, pri čemer je treba poudariti, da vlada njihove akcije večinoma le mirno opazuje ter le redko obsoja.

Skrb vzbujajoča je tudi obravnava prosilcev za azil in drugih priseljencev na Madžarskem, vključno s tistimi, ki jih prek madžarske meje vračajo nazaj v Ukrajino, kjer so deležni zlorab v tamkajšnjih priporih, opozarja HRW.

Čeprav so predstavniki civilne družbe in opozicije postavili pod vprašaj potrebo po novi ustavi, pa člani Fidesza zatrjujejo, da je ta potrebna za dokončanje tranzicije iz komunizma v demokracijo. Trenutna madžarska ustava izvira iz leta 1949 in je bila močno spremenjena leta 1989 po padcu komunizma v Vzhodni Evropi.