Proti reformi delovne zakonodaje se je v več francoskih mestih na ulice spet zgrnilo na tisoče ljudi. Pri železniškem operaterju SNCF so stavkali delavci. Stavka je po navedbah podjetja prizadela dve tretjini hitrih vlakov in tri četrtine regionalnih vlakov na širšem območju Pariza. V Parizu je ob robu mirnega protesta skupina zamaskiranih mladih s predmeti in granitnimi kockami obmetavala policiste, ti pa so odgovorili s solzivcem.

O spopadih med protestniki in policisti so poročali tudi iz mest Nantes in Rennes na zahodu države, kjer se je na ulicah zbralo več tisoč ljudi. V Nantesu, kjer je policija prijela osem ljudi, se je po podatkih policije zbralo 3.500 ljudi, po podatkih sindikatov pa 10.000. V Marseillu se je na protestih zbralo med 6.800 in 8.000 ljudi. Protesti so potekali tudi v Toulousu, Lyonu, Montpellieru ter Grenoblu, poroča francoski časnik Le Figaro.

Na zahodu Francije so vozniki tovornjakov nasprotovanje spremembam zakonodaje izražali s cestnimi zaporami. BBC poroča, da so vozniki tovornjakov blokirali ceste na območju mest Nantes, Marseille in Le Mans. Vozniki tovornjakov reformi naprotujejo, saj ocenjujejo, da bo delodajalcem omogočila, da bodo za polovico znižali plačilo nadurnega dela.

K današnjim protestom so pozvale tudi študentske organizacije. Nekateri francoski sindikati so nove stavke napovedali tudi za sredo in četrtek.

Hollande vztraja
Kljub več kot dvomesečnem nasprotovanju javnosti spremembam zakonodaje pa Hollande, kot je poudaril v intervjuju za radio Europe 1, ne bo popustil. Glasovanje o nezaupnici je v parlamentu vlada, ki je sporno reformo sprejela, ne da bi jo dala na glasovanje v parlament, prejšnji teden preživela.

Predsednik je ob tem obljubil še ostrejše ukrepe proti tistim, ki se bodo pridružili uličnim protestom proti reformi in se spopadali s policijo, ter napovedal še več aretacij in prepovedi protestov. Po njegovih besedah so doslej aretirali več kot 1.000 ljudi, v nasilnih protestih pa je bilo doslej ranjenih okoli 350 policistov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Protest so za sredo tako napovedali tudi policisti, ki protestirajo proti napadom na policiste.

Reformi najbolj nasprotujejo sindikati
Predlog reforme, ki omogoča lažje odpuščanje in domnevno tudi lažje zaposlovanje delavcev, pa tudi večjo fleksibilnost 35-urnega delovnika, je v zadnjih dveh mesecih na ulice francoskih mest zvabil več sto tisoč protestnikov. Reformi najbolj nasprotujejo sindikati, ki se bojijo, da se bodo zmanjšale pravice zaposlenih za določen čas, in študentske organizacije, ki dvomijo, da bo prinesla nova delovna mesta za mlade.

Menijo tudi, da bo reforma v bistvu koristila le delodajalcem, malo pa bo naredila v boju proti brezposelnosti. A vlada trdi, da želi z reformo sprostiti preveč tog trg dela in zmanjšati visoko brezposelnost, ki vztraja pri okoli desetih odstotkih.