Po svetu je vse več primerov napadov na novinarje. Foto: EPA
Po svetu je vse več primerov napadov na novinarje. Foto: EPA
Peru
Novinarji brez meja poročilo pripravijo na podlagi vprašalnika, ki ga pošlje 18 organizacijam za človekove pravice na petih celinah, svojim 150 dopisnikom po svetu, novinarjem raziskovalcem, pravnikom in borcem za človekove pravice. Foto: EPA

"Zatiranje je beseda leta 2011. Nikoli ni bila svoboda informacij tako tesno povezana z demokracijo, nikoli ni delo novinarjev tako motilo sovražnikov te svobode," so zapisali pri organizaciji Novinarji brez meja v svojem desetem letnem poročilu o svobodi medijev v 179 državah.

"Nikoli še ni bilo toliko primerov cenzure in fizičnih napadov na novinarje," so še poudarili.

Razmere so za novinarje dobre samo v peščici držav, med njimi na Norveškem, Finskem, Švedskem, Irskem, v Nemčiji, Avstriji, Švici, v državah Beneluksa, na Zelenortskih otokih, v Kanadi in Namibiji.

Od začetka priprave seznama pred več kot desetimi leti je na prvem mestu Finska. Tako kot lani sta na vrhu še Norveška in Nizozemska, kar je po besedah organizacije opomin, da je "svobodo medijev mogoče ohraniti samo v močnih demokracijah in da demokracije potrebujejo svobodo medijev".

Slovenija sodi med države z zadovoljujočim stanjem in je uvrščena na 36. mesto, od lani pa je napredovala za deset mest, čeprav v poročilu ni navedeno, čemu je mogoče pripisati ta napredek.

Afriška država prvič med prvih deset
Prvič se je med deset najbolje uvrščenih držav, med katerimi prevladujejo evropske države, uvrstila kakšna afriška država - Zelenortski otoki, ki so končali na devetem mestu.

Zadnja mesta so po pričakovanju zasedle Eritreja, Turkmenija in Severna Koreja, absolutne diktature brez civilnih svoboščin.

"Enačba je preprosta: odsotnost ali zatiranje civilnih svoboščin nujno vodi v zatiranje svobode medijev. Diktature se bojijo in prepovedujejo informacije, še posebej če bi jih lahko spodkopale," poudarjajo Novinarji brez meja.

"Velike demokracije, tako ZDA kot Francija, Italija in Španija, pa bi lahko bile boljše," je dejal generalni sekretar organizacije Jean-Francois Julliard. Pojasnil je, da so do teh držav še toliko strožji, ker bi morale služiti kot primer.

Izpostavil je, da se v nekaterih evropskih državah razmere poslabšujejo, kot so preiskave v uredništvih, obtožbe in obsodbe novinarjev, medlost pravosodja. "Imamo občutek, da so lani skušali vzpostaviti nadzor nad informacijami bolj kot pred desetimi leti," je dodal.