Ameriški vojaki se bodo vrnili domov. Foto: EPA
Ameriški vojaki se bodo vrnili domov. Foto: EPA

Iraška vojna je eden najdaljših in najspornejših konfliktov v ZDA. Umik ameriških vojakov do konca leta 2011 je bil sicer dogovorjen še pred prihodom Obame v Belo hišo leta 2008 v času njegovega predhodnika Georgea Busha.

Ameriške in iraške oblasti so se več mesecev prerekale, ali bi morale ZDA svojo vojaško navzočnost v Iraku ohraniti tudi po letu 2011. Obama, ki je novinarje nagovoril po videokonferenci z iraškim premierjem Nurijem Al Malikijem, je zatrdil, da je njegova odločitev usklajena z oblastmi v Bagdadu.

A vseeno naj bi današnja napoved sledila propadu pogovorov med Washingtonom in Bagdadom. Ta naj bi si želel, da ZDA v Iraku tudi po koncu leta ohranijo 5.000 svojih vojakov, ki bi predvsem pomagali pri urjenju iraških varnostnih sil, a jim obenem ni želel podeliti imunitete pred iraškim pravosodjem, kar je bila osnovna zahteva ZDA.

Lani konec bojnih operacij
V prihodnjih dobrih dveh mesecih bo tako iz Iraka odšlo vseh 40.000 ameriških vojakov, kolikor jih je še v tej državi, vojna v Iraku pa se bo po skoraj devetih letih končala. Invazijo na Irak so ZDA sprožile marca 2003, ker naj bi režim tedanjega iraškega diktatorja Sadama Huseina skrival orožje za množično uničenje, ki pa ga nikoli niso našli.

Bojne operacije v Iraku so ZDA uradno končale že avgusta lani, nato je tam ostalo slabih 50.000 ameriških vojakov, najmanj po začetku invazije. S 1. septembrom 2010 se je misija ZDA iz operacije Iraška svoboda tudi preimenovala v operacijo Nova zora, vojaki pa so se osredotočili na usposabljanje iraških kolegov in pomoč pri boju proti teroristom.

ZDA so imele največ - 170.000 - vojakov v Iraku oktobra 2007, skupno pa jih je bilo od marca 2003 ubitih več kot 4.400.

Čim hitreje iz Iraka je bila sicer ena izmed predvolilnih obljub Obame, ki je vedno nasprotoval vojni v Iraku in je vse od prihoda v Belo hišo dajal poudarek posredovanju v Afganistanu.