"Če Afganistan znova postane varen pristan za mednarodne teroriste, bo to tudi varnostna grožnja za nas," je dejal generalni sekretar Nata Stoltenberg. Foto: Reuters
false
Članice Nata za urjenje afganistanskih sil letno namenjajo milijardo evrov. Slovenija daje pol milijona dolarjev letno. Foto: EPA

Kot je sporočil generalni sekretar vojaške zveze Jens Stoltenberg, ostaja Natova misija za urjenje, svetovanje in pomoč afganistanskim varnostnim silam Odločna podpora v približno enakem obsegu in z enakimi nalogami.

V Afganistanu je okoli 7.000 ameriških vojakov in okoli 5.000 vojakov iz drugih članic Nata. Veliko držav je napovedalo ohranitev svoje prisotnosti, nekatere celo krepitev. Nato bo prisoten v Kabulu in v štirih regijah, je pojasnil Stoltenberg.

Ministri so začeli tudi razpravo o financiranju afganistanskih varnostnih sil po letu 2017, a bodo zaveznice konkretne odločitve o finančni podpori afganistanskim silam v obdobju 2018-2020 sprejele do vrha v Varšavi julija naslednje leto.

Slovenija za afganistanske sile pol milijona dolarjev letno
Članice Nata prispevajo za financiranje afganistanskih sil približno milijardo dolarjev na leto, Slovenija pol milijona dolarjev. Po neuradnih okvirnih ocenah pa naj bi afganistanske varnostne sile tudi v obdobju 2018-2020 potrebovale približno milijardo dolarjev letno. Koliko bo po letu 2017 prispevala Slovenija, za zdaj ni znano.

Na vprašanje, zakaj naj zaveznice še naprej finančno pomagajo Afganistanu, je Stoltenberg odgovoril: "Če Afganistan znova postane varen pristan za mednarodne teroriste, bo to tudi varnostna grožnja za nas." "V Afganistanu smo iz lastnega varnostnega interesa," je dejal.

V Afganistanu tudi po Odločni podpori
Zunanji ministri članic Nata so odločili tudi, da bodo njihove države v Afganistanu ostale "civilno prisotne" tudi po koncu Odločne podpore. Kdaj bo te misije konec, še ni odločeno.

Zaveznice so afganistanskega zunanjega ministra Salahudina Rabanija v Bruslju opozorile na afganistanske zaveze glede razvijanja vodstva in odgovornosti v varnostnem sektorju, izboljšanja upravljanja, boja proti korupciji, volilne reforme in spoštovanja človekovih pravic, zlasti žensk in otrok.

Rabani naj bi obljubil, da bo Afganistan zagotovil oprijemljiv napredek na teh področjih do vrha v Varšavi julija prihodnje leto.