Naj spomnimo: na 20-metrskem čolnu, ki je skušal iz Libije pripluti do obale Evrope, je bilo približno 700 ljudi, moških, žensk in otrok, ki so v upanju na boljše in mirnejše življenje v Evropi za pot verjetno porabili vse svoje življenjske prihranke.

Ko so nekje sredi morja, 130 kilometrov od libijske obale, prebežniki želeli nase opozoriti tovorno ladjo, ki je plula mimo, so se nagnetli na eno stran čolna, ki se je zaradi prevelike teže prevrnil. Čoln je svoje potnike pod seboj pokopal, velika večina med njimi jih ni znala plavati.

Tudi po več kot 24 urah reševalne akcije številka ostaja ista, iz morja so potegnili le 28 preživelih. Zdaj iz vode vlečejo trupla in reševanje je res, kot je že v nedeljo bojazen izrazil tiskovni predstavnik italijanske obalne straže, postalo operacija iskanja trupel. Trupla umrlih zbirajo na Malti, vprašanje pa je, ali bodo sploh našli vse, in tako natančno število žrtev tragedije verjetno ne bo znano nikoli.

Odločno ukrepanje Evrope, ki se je po novi tragediji znašla pod novim pritiskom, naj se spopade z vse bolj perečo težavo prebežnikov, ki bežijo pred vse bolj nestabilnimi razmerami v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, je nujno potrebno. Celotna Evropa mora prevzeti del odgovornosti za nedolžne smrti v Sredozemlju, pa je stališče, ki ga je mogoče slišati z vseh strani.

Kouchner: Lahko nas je sram
"Evropa je kolektivno odgovorna za smrt na stotine prebežnikov, ki so umrli v Sredozemskem morju," je dejal Bernard Kouchner, nekdanji francoski zunanji minister in ustanovitelj nevladne organizacije Zdravniki brez meja. "V tem primeru je Evropa kriva, ker ni pomagala ljudem v nevarnosti. Lahko nas je sram," je povedal Kouchner v intervjuju za časopis Le Parisien. "Najprej vrzimo rešilne jopiče vsem ljudem, ki se utapljajo, tako da ustanovimo evropsko reševalno floto z vsemi 28 članicami Evropske unije. Ena reševalna ladja na državo".

K ukrepanju je mednarodno skupnost pozval tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun. "Letos je pri poskusu prečkanja Sredozemskega morja umrlo že najmanj 1.600 ljudi, kar pomeni, da gre za najbolj smrtonosno pot, ki jo uporabljajo prosilci za azil in migranti," je dejal Ban Ki Mun. Vlade morajo po njegovem mnenju ne le izboljšati reševanje na morju, ampak zagotoviti pravico do azila vse večjemu številu ljudi po vsem svetu, ki potrebujejo varno zatočišče.

"Skupaj moramo reševati človeška življenja"
Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je pozvala k takojšnji vnovični vzpostavitvi delovanja italijanske operacije za iskanje in reševanje na morju Mare Nostrum. "Spravite Mare Nostrum nazaj tja ven, dajte mu ustrezno podporo, da bi lahko še naprej reševal življenja," je povedal generalni sekretar organizacije Lacy Swing in spomnil, da so v okviru omenjene operacije med oktobrom 2013 in decembrom 2014 rešili kar 200.000 ljudi. A Italija tega ne more početi sama, je še dodal. "Evropska unija ima še 27 držav članic, zagotovo si lahko delimo odgovornost za to, pa ne bo nikogar preveč stalo," je povedal Swing.

"Vse prevečkrat smo rekli "nikoli več". Zdaj je čas, da se Evropska unija brez odlašanja spopade s tragedijami. Kar se je zgodilo ob obali Italije, kar se vsak dan dogaja na južni meji Evrope, je nesprejemljivo za Unijo, ki je bila zgrajena na načelih solidarnosti, spoštovanja človekovih pravic in dostojanstva za vse. Vsi skupaj moramo reševati človeška življenja in vsi skupaj moramo zaščititi svoje meje ter se spopasti s trgovino z ljudmi," je zapisala visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini.

V četrtek izredni vrh EU-ja
Zaradi tragedije so se zato danes v Luksemburgu na izrednem zasedanju sešli notranji in zunanji ministri držav članic Unije, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk pa je za četrtek sklical izredni vrh voditeljev članic EU-ja v Bruslju. "Položaj je dramatičen. Tako ne gre več naprej," je poudaril Tusk ob najavi zasedanja, ki ga je zahteval italijanski premier Matteo Renzi.

"Razmere v Sredozemlju ne zadevajo le držav na jugu, ampak vseh nas, celotne Evrope," je še izpostavil Tusk. Namen izrednega zasedanja je po njegovih besedah na najvišji ravni razpravljati o tem, kaj članice in institucije EU-ja lahko in morajo storiti takoj. Tusk ne pričakuje hitrih rešitev migracij, pričakuje pa, da bosta Evropska komisija in zunanja služba pripravili možnosti za takojšnje ukrepanje in da bodo članice svoj del prispevale takoj.

Renzi: Vojaško posredovanje v Libiji ni opcija
Renzi je na novinarski konferenci v Rimu dejal, da je trgovina z ljudmi "kuga na naši celini, ki ne premore solidarnosti". Ob tem je izključil tuje vojaško posredovanje v Libiji kot eno izmed morebitnih rešitev za vse hujšo pribežniško krizo. Renzi je dejal, da je edini način za zajezitev vala beguncev čez Sredozemlje v Evropo, da se ustavi tihotapce z ljudmi, ki nevarna prečkanja morja organizirajo.

Italija zato razmišlja o ciljnih posredovanjih proti tihotapcem, ki z obale Libije na nevarno pot proti Evropi na nagnetenih plovilih pošiljajo migrante. Kot je dodal, pristojni na obrambnem ministrstvu preučujejo vse možnosti.

Možnost neke vrste omejenega vojaškega posredovanja proti glavnim igralcem v tihotapljenju ljudi prek morja je pretekli teden že omenil italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni. Kot je dejal, bi lahko operacije temeljile na protiterorističnih napadih, kakršni potekajo proti Islamski državi v Siriji in Iraku.

Po mnenju Italije je ponovna vzpostavitev vladavine prava in avtoritete oblasti v Libiji ključna za rešitev krize z migranti. V Rimu so tudi izrazili pripravljenost za vodenje mirovne misije v svoji nekdanji koloniji, a le, če nasprotujoče si strani najprej privolijo v prekinitev ognja in mirovni dogovor pod pokroviteljstvom ZN-a. Po mnenju številnih namreč prav kaos v Libiji omogoča tihotapcem z ljudmi, da v državi delujejo nekaznovano. Glede na podatke italijanskega tožilca, ki preučuje tihotapske mreže, v Libiji trenutno na pot čez morje na libijski obali čaka več kot milijon ljudi.

To, da kljub nedavnim tragedijam tihotapci še naprej pošiljajo migrante na nevarno pot, pomeni, da smo soočeni s kriminalno organizacijo, ki veliko zasluži in uniči prav toliko življenj, je dejal Renzi.

Načrt EU-ja v desetih točkah
Evropska komisija je medtem v Luxembourgu predstavila načrt v desetih točkah za takojšnje ukrepanje v odziv na krizo z begunci v Sredozemlju. Zunanji in notranji ministri so načrt podprli, v četrtek bodo o njem razpravljali voditelji članic EU.

1. Krepitev že obstoječih skupnih operacij v Sredozemlju Triton in Pozejdon s povečanjem finančnih sredstev in razširitvijo področja delovanja.
2. Sistematična prizadevanja za zaseg in uničenje plovil, ki jih uporabljajo tihotapci z ljudmi, ter na ukrepanje proti tihotapcem v Sredozemlju po vzoru pomorske operacije Atalante ob somalijski obali.
3. Redna usklajevanja in tesno sodelovanje obstoječih agencij Europol, Frontex, Evropskega azilnega podpornega urada (EASO) in Eurojust pri zbiranju informacij o delovanju tihotapcev in sledenju njihovim financam.
4. EASO bi napotil ekipe v Italijo in Grčijo za pomoč pristojnim službam pri obravnavi prošenj za azil.
5. Zagotovitev odvzema prstnih odtisov vseh migrantov.
6. Preučitev možnosti za vzpostavitev mehanizma za nujno premestitev beguncev.
7. Prostovoljni pilotski projekt EU za preselitev pribežnikov, vključno z zagotovitvijo določenega števila mest osebam, ki potrebujejo zaščito.
8. Vzpostavitev novega programa za hitro vračanje nezakonitih pribežnikov, ki naj bi ga usklajevala agencija za upravljanje zunanje meje Frontex.
9. Sodelovanje z državami okoli Libije in krepitev pobud, povezanih z Nigrom.
10. Namestitev uradnikov za zvezo za priseljevanje v ključnih tretjih državah za zbiranje obveščevalnih podatkov o migracijskih tokovih in krepitev vloge delegacij EU po svetu.

Samo lani v Evropo vstopilo več kot 280.000 ljudi
V zadnjih letih se je na nevarno pot čez morje podalo na stotisoče ljudi, ki so bežali pred nasiljem in revščino v Afriki in na Bližnjem vzhodu. Samo lani jih je v Evropsko unijo vstopilo več kot 280.000, med njimi jih je 170.000 priplulo čez Sredozemsko morje. V zadnjem tednu sta italijanska obalna straža in mornarica rešili okoli 12.000 ljudi, več sto pa jih je na poti najverjetneje utonilo.

Največjo težavo predstavljajo ladje, ki jih uporabljajo kriminalne združbe tihotapcev, saj so pogosto premajhne in preveč nagnetene, nezadostna pa je tudi trenutna reševalna operacija, ki jo vodi Evropska unija. Italija je namreč konec lanskega leta končala obsežno reševalno in iskalno operacijo Mare Nostrum, ki jo je nadomestila manjša, finančno skromnejša in manj obsežna operacija Triton, ki ni učinkovita. Zato se je število smrti prebežnikov, ki so potovali čez Sredozemsko morje, v zadnjih mesecih močno povečalo.