Trenutna podoba pristanišča, kjer naj bi zgradili umetni otok. Foto: EPA
Trenutna podoba pristanišča, kjer naj bi zgradili umetni otok. Foto: EPA

Velik otok, imenovan Lynetteholm, bo s celino predvidoma povezan z obvoznico, predori in podzemno progo. Otok bo velik 2,6 kvadratna kilometra, projekt pa bodo začeli uresničevati proti koncu letošnjega leta. Naravovarstvenike skrbi, kakšen vpliv bi lahko imela gradnja umetnega otoka na okolje, poroča britanski BBC.

Za prevoz gradbenega materiala skozi prestolnico 350 tovornjakov na dan

Načrti za Lynetteholm vključujejo sistem jezov, s katerim naj bi pristanišče zaščitili pred naraščajočo gladino morja in nevihtnimi sunki. Večina temeljev za otok pred danskim glavnim mestom naj bi bila po načrtih postavljena do leta 2035, cilj pa je, da bi projekt v celoti dokončali do leta 2070. Umetni otok naj bi stal okrog 2,6 milijarde evrov, poroča Euronews.

Skupine naravovarstvenikov se gradnji upirajo, sprožile so tudi postopek na Sodišču Evropske unije. Eden od njihovih pomislekov se nanaša na velike količine materialov, ki naj bi jih uporabili pri gradnji.

Ocenjujejo namreč, da bi moralo za dostavo gradbenih materialov skozi København peljati okrog 350 tovornjakov na dan.

Za dostavo gradbenih materialov bi moralo skozi København peljati okrog 350 tovornjakov na dan. Foto: EPA
Za dostavo gradbenih materialov bi moralo skozi København peljati okrog 350 tovornjakov na dan. Foto: EPA

Največji projekt v zgodovini mesta vzbuja dvome

Ko je bil zakon v petek sprejet z večino (85) glasov za in dvanajstim proti, so se protestniki zbrali pred stavbo parlamenta. Udeleženka shoda Eva Larsen je dejala, da je "zelo zaskrbljena" zaradi možnosti, da bi skozi to mesto vsak dan vozili gradbeni tovornjaki, je poročal danski medij DR.

Protestnik Nicholas Woollhead je dejal, da odločitve o Lynetteholmu ne bi smeli sprejeti pred novembrskimi lokalnimi volitvami.

"Ta projekt, ki je največji v zgodovini Københavna in eden največjih infrastrukturnih projektov v danski zgodovini, so nam preprosto vsilili pred časom volitev, ko nimamo možnosti, da bi nas slišali," je dejal.

Vodja združenja za danski cestni prevoz blaga (IDT) Carina Christensen je opozorila, da bi bilo pri dostavi materiala za gradnjo Lynetteholma mogoče uporabiti bolj "do okolja prijazen" prevoz, da pa bi za to potrebovali zeleno luč vlade.

"Z električnimi tovornjaki bi na primer odstranili emisije ogljikovega dioksida in zmanjšali hrup, a bi bili po drugi strani dražji, vožnje pa pogostejše," je dejala.