Putin je v prenosu v živo dejal, da je stremljenje Zahoda k ohranjanju hegemonije v svetu leta 2014 vodilo v državni udar v Ukrajini, kakor je označil proteste v Ukrajini, ki so z oblasti odnesli predsednika Viktorja Janukoviča.

"Rusija se je odločila podpreti ljudi, ki so se borili za svojo kulturo, tradicijo, jezik in prihodnost," je zatrdil. Dodal je, da je Rusija želela "končati vojno, ki jo je sprožil Zahod proti ljudem v Doneškem bazenu".

Ob tem je Putin, ki se vrha udeležuje virtualno, ocenil, da bi morala biti prioriteta skupine BRICS ustanovitev novih, trajnostnih in varnih transportnih poti, med drugim koridorja, ki bi povezoval sever in jug. "Naša skupina petih držav je dokazala, da je kredibilna skupnost na svetovni sceni z vse večjim vplivom na svetovno dogajanje," je še dejal.

Pozivi k dialogu in pogajanjem

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je medtem pozval h končanju vojne v Ukrajini, saj da ta vpliva na celoten svet in da se to ne more prezreti. Prepričan je, da je Brics pomembno prizorišče za razpravo o svetovni varnosti in miru, poroča nemška tiskovna agencija DPA. "Ne podcenjujemo težav, da se sklene mir, ampak hkrati ne moremo biti ravnodušni do smrti in uničenja, ki se dogaja vsak dan," je dodal.

Tudi južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa se je zavzel za končanje vojne. "Države BRICS-a bodo podprle napore, da se konflikt konča s pomočjo dialoga, posredovanja in pogajanj," je dejal.

Sorodna novica Voditelji članic BRICS-a so se dogovorili o širitvi skupine. Njen obseg še ni dorečen.

Ši: BRICS bi moral prinesti več pozitivne energije

Zbrane je danes nagovoril še kitajski predsednik Ši Džinping, ki je ocenil, da je svet stopil v novo obdobje pretresov in sprememb. BRICS bi moral po njegovem mnenju prinesti svetu več gotovosti, stabilnosti in pozitivne energije.

Ši je sicer na vrhu poskrbel za nekaj ugibanj, saj sprva ni bilo jasno, ali se je vrha zares udeležil. Njegov govor v torek je namreč prevzel minister za trgovino Vang Ventao. Šija so nato le videli na večerji voditeljev, zbrane pa je nagovoril danes.

Indijski premier Narendra Modi je medtem v govoru pohvalil dosežke skupine. Prepričan je, da so z razvojno banko BRICS ustvarili finančno varnostno mrežo. Pri tem pa je kot pomembno polje za sodelovanje poudaril vesoljske tehnologije in vzpostavitev skupnega sistema satelitov.

BRICS se želi razširiti

Države skupine BRICS – Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika – si sicer želijo okrepiti geopolitični in gospodarski položaj v svetu. To med drugim želijo doseči z razširitvijo skupine. Članice skupine že zdaj obsegajo 42 odstotkov svetovnega prebivalstva, 30 odstotkov ozemlja in 24 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Ti deleži bi se kmalu lahko še povečali. Zanimanje za pridružitev je namreč po navedbah južnoafriške zunanje ministrice Naledi Pandor izrazilo približno 40 držav, od tega resneje 23. Med drugim naj bi se BRICS-u želeli pridružiti Argentina, Savdska Arabija, Alžirija, Egipt, Iran, Bangladeš, Venezuela in Tajska. Peterica držav trenutno še razpravlja o merilih za nove članice.

Modi in Ši sta danes jasno izrazila podporo širitvi

Razširitev skupine bi bila v korist predvsem Rusiji, ki bi tako okrepila svoj vpliv v mednarodni sferi, je ocenil ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Ta na srečanju nadomešča predsednika Putina, ki se želi s tem izogniti nevarnosti aretacije.

Južna Afrika je namreč članica Mednarodnega sodišča v Haagu, ki je proti 70-letnemu ruskemu voditelju izdalo mednarodno tiralico zaradi njegovih domnevnih zločinov med vojno v Ukrajini.