Ruska ladja ob obali Sevastopola. Foto: EPA
Ruska ladja ob obali Sevastopola. Foto: EPA
Vladimir Putin
Putin je dejal, da bi lahko ukrajinski dolg za plačilo plina presegel dve milijardi dolarjev, če Kijev ne bo poravnal februarske dobave. Foto: Reuters
Krim
Ukrajinska in ruska vojska na Krimu sta v pripravljenosti. Ozračje je izredno napeto, kakšen bo naslednji korak Kijeva, Moskve ali Washingtona, pa ni jasno. Foto: Reuters
Ukrajina
Ponoči ruska vojska na Krimu ni izvedla nikakršnih premikov. Foto: Reuters

Poskus sprejetja sankcij bi vodil v zlom finančnega sistema ZDA, kar bi povzročilo konec prevlade ZDA v globalnem finančnem sistemu.

Svetovalec Kremlja Sergej Glazjev
Jurij Sergejev
Veleposlanik Ukrajine v ZN-u Jurij Sergejev je sicer Rus, a ostro nasprotuje vsakršnemu vpletanju Kremlja v notranje zadeve Ukrajine. Foto: Reuters
Protesti v Bruslju
Pred zasedanjem zunanjih ministrov EU-ja v Bruslju so se na ulicah zbrali nasprotniki Rusije. Foto: Reuters
Borza
Na krizo v Ukrajini so se odzvali tudi borzni trgi, saj so cene mnogih delnic padle, poskočile pa so cene nafte in zlata. Foto: Reuters
Varnostni svet o Ukrajini
Putin predstavil svoj pogled

Pristaniško mesto Sevastopol na Krimu je oporišče ruske črnomorske flote že okoli 250 let. Prav tako naj bi Dardanelsko ožino na zahodni obali Turčije prečkala ukrajinska ladja, za katero pričakujejo, da bo prav tako vplula v Črno morje.
Turška vojska je sporočila, da je v ponedeljek v zrak poslala osem reaktivnih letal F-16, potem ko je zaznala rusko vohunsko letalo v letu vzdolž njene črnomorske obale.
Medtem je ruska vojska potrdila, da je blizu Kaspijskega morja preizkusno izstrelila medcelinsko balistično raketo Topol RS-12M. Preizkus naj bi bil uspešen.

Medtem je imel ruski predsednik Vladimir Putin na obrobju Moskve prvo tiskovno konferenco po odstavitvi Janukoviča, na kateri je neomajno zagovarjal ruska stališča. Putin je izjavil, da se je v Ukrajini zgodil "neustavni udar" in "oborožen prevzem oblasti" ter da je Viktor Janukovič še vedno zakoniti predsednik Ukrajine. Razume sicer, da so si Ukrajinci zaželeli spremembe, a ne more privoliti v "nezakonito spremembo".
Znova je podprl Janukoviča, za katerega meni, da je izpolnil vse obveznosti iz dogovora z opozicijo 21. februarja in da je dejansko predal vso oblast. Rusija ga ima še vedno za zakonitega predsednika. "Samo trije zakoniti načini obstajajo za odstranitev predsednika: smrt, odstop ali ustavna obtožba." Dodal je, da je Janukoviču sam povedal, da je "politično mrtev" in da mu je Rusija ponudila zatočišče, da bi "rešila njegovo življenje".

Ruski energetski velikan Gazprom z aprilom Ukrajini ne bo več omogočal znižane cene plina, za katero sta se konec lanskega leta dogovorila Vladimir Janukovič in Vladimir Putin. Ukrajina je skladno z dogovorom Gazpromu v zadnjih mesecih za plin plačevala za tretjino nižjo ceno od tržne.


"Uporaba sile na polotoku Krim je v tem trenutku nepotrebna, a Rusija si pridržuje pravico, da jo uporabi kot zadnjo možnost,"
je izjavil Putin in dodal, da bi Moskva lahko posredovala, če bo opazila "kaos in stanje brez spoštovanja zakonov" v rusko govorečem vzhodnem delu države. "Rusija bi lahko uporabila vsa sredstva za zaščito svojih državljanov v Ukrajini," je bil jasen in je dodal: "Vsako posredovanje bi bilo zakonito in utemeljeno v mednarodnem pravu."

Ruski predsednik je izjavil, da imajo vse grožnje Rusiji "nasprotni učinek" in da so "škodljive" ter da morajo vsi, ki govorijo o morebitnih sankcijah proti Moskvi, "pomisliti na škodo, ki jo lahko prinesejo". Dodal je, da je njegova država še vedno pripravljena gostiti srečanje skupine G8. "A če zahodni voditelji ne želijo priti, naj pač ne pridejo."

Nova vlada vzpostavila stik z Moskvo
Medtem je začasni ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk sporočil, da je njegova vlada vzpostavila prve stike z ruskimi kolegi, katerih cilj je rešitev krize v Ukrajini. "Za zdaj so posveti plahi, a prvi koraki so bili narejeni," je povedal. Kot je dejal, želijo razumeti stališče Rusije o posojilih, ki jih je Moskva Kijevu odobrila decembra zdaj že odstavljenemu ukrajinskemu predsedniku Viktorju Janukoviču.

Jacenjuk je pojasnil, da dolg Ukrajine za zemeljski plin Rusiji, ki se je nabral v času nekdanjega režima, znaša dve milijardi dolarjev. Kot je dodal, je Moskva začasno ustavila izplačilo nove tranše pomoči v znesku dveh milijard dolarjev, ki jo je v skupni vrednosti 15 milijard dolarjev obljubila Kijevu decembra. "Želimo, da Rusija jasno pove, ali bo izpolnila svoje zaveze, ki jih je dala pred meseci," je še dejal.
Ratificirani dogovor
Predtem je Putin umaknil rusko vojsko iz bližine meje z Ukrajino, Kijev pa je ratificiral dogovor o 610 milijonov evrov vrednem posojilu EU-ja. Gre za sporazum z Evropsko unijo, o katerem sta se Kijev in Bruselj dogovorila že februarja lani, a ga ukrajinski predsednik Viktor Janukovič nikoli ni podpisal. Zdaj je dogovor ratificiral ukrajinski parlament, zato je začel veljati.

Glazjev: Rusija bi lahko nehala uporabljati dolarje
"Rusija bi lahko popolnoma izničila svojo ekonomsko odvisnost od ZDA, če bi Washington zaradi Ukrajine sprejel sankcije proti Moskvi," pa je posvaril svetovalec Kremlja za ekonomske zadeve Sergej Glazjev.
"Ameriškemu finančnemu sistemu bi v tem primeru grozil zlom. Poiskali bi način ne le za zmanjšanje svoje odvisnosti od ZDA na ničlo, temveč tudi za to, da bi sankcije obrnili v svojo korist," je dodal. Rusija bi lahko po njegovih besedah v mednarodnih transakcijah prenehala uporabljati dolarje in s pomočjo "čudovitih trgovinskih in ekonomskih odnosov s partnerji na vzhodu in jugu" ustvarila svoj lastni plačilni sistem. Ruska podjetja in banke tudi ne bi vrnile posojil ameriških finančnih ustanov.

"Poskus sprejetja sankcij bi vodil v zlom finančnega sistema ZDA, kar bi povzročilo konec prevlade ZDA v svetovnem finančnem sistemu," je še izjavil Glazjev, ki je govoril v osebnem imenu, ne kot predstavnik Kremlja. EU je posvaril pred morebitnimi sankcijami, ki da bi bile katastrofa za Evropo. Rusija bi lahko ustavila dobavo plina, je opozoril.

Čurkin na enem bregu, vsi drugi na drugem
Predtem je Pentagon zaradi potez Kremlja v Ukrajini pretrgal vse odnose z rusko vojsko, v ameriškem kongresu pa pripravljajo sankcije proti Moskvi in sveženj pomoči Ukrajini. Ponoči je v New Yorku zasedal Varnostni svet Združenih narodov, na burnem sestanku pa je ruski veleposlanik Vitalij Čurkin drugim članicam predstavil pismo odstavljenega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča ruskemu kolegu Vladimirju Putinu, v katerem Rusijo prosi za vojaško posredovanje, "ker so v državi oblast prevzeli radikalni skrajneži, ki ogrožajo življenje in zakonite interese Rusov".

A Rusija je bila v VS-ju osamljena, saj nobena druga država ni podprla njenih akcij v Ukrajini. Večina je bila zelo kritična, le veleposlanik Kitajske je posredno namignil, da morda razume, zakaj so se odločili za vojaško posredovanje na Krimu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je naročil vojaškim enotam, ki so sodelovale na vajah v osrednjem in zahodnem delu države, naj se vrnejo v svoje vojašnice, saj je vaj konec. Moskva je zanikala, da bi bile vaje kakor koli povezane z dogajanjem v Ukrajini. Vaje je Putin nepričakovano odredil preteklo sredo. Vključevale so vojsko, mornarico in zračne sile v osrednjih in zahodnih vojaških okrožjih. Gre za zelo veliko ozemlje, ki vključuje tudi območja ob meji z Ukrajino, sega pa do Arktike. Vaje niso zajemale pokrajin zunaj ruskih meja, kot je Krim, kjer ima Rusija nastanjeno črnomorsko floto.


Čurkin: Rusija ne bo dovolila ponovitve nacističnih grozot
Ameriška veleposlanica Samantha Power je v odgovoru ruskemu kolegu Čurkinu poudarila, da je VS ZN-a z izjemo Rusije izrazil podporo ozemeljski celovitosti Ukrajine in mirnemu dialogu. "Zakaj si tega ne želi tudi Rusija?" je vprašala Čurkina. Ruski veleposlanik, mojster diplomacije v ZN-u, je imel pripravljen odgovor na vsak ugovor, a v trditvah, da je Rusija ukrepala za varstvo človekovih pravic in manjšin v Ukrajini, ni bil prepričljiv.

Še posebej zato, ker mu je ukrajinski veleposlanik Jurij Sergejev v ruščini zagotovil, da se Rusi v Ukrajini niso počutili ogrožene in niso potrebovali pomoči ruske vojske. Čurkin je nato namignil, da bo morda ruska vojska posredovala tudi drugje, ne le na Krimu, ko je dejal, da Rusija ne bo dovolila ponovitve grozodejstev, ki so se dogajala na vzhodu Ukrajine v nacistični okupaciji. Z zgodovinskimi primerjavami mu nista ostala dolžna britanski in francoski veleposlanik. Britanec Grant je dejal, da smo v 21. stoletju, in ne v letu 1956 ali 1968. To sta obletnici sovjetske invazije na Madžarsko in Češkoslovaško.

"Slišimo glasove preteklosti. Star sem bil 15 let, ko je Sovjetska zveza šla nad Češkoslovaško z istimi izgovori kot Rusija danes," je dejal Francoz Gerard Araud in spomnil Čurkina, da so predstavniki Rusije v zadnjih štirih letih in pol, odkar je v ZN-u, vedno skakali v zrak, ko je bilo treba preprečiti vmešavanje v notranje zadeve držav. Rus je potem Francozu odgovoril, naj ne pretirava, in dodal, da so protestniki v Ukrajini ne le dali ton temu, kar se dogaja, ampak igrali na instrumente ter pošiljali provokacije na Krim in vzhod države.

ZDA bi na Krim poslale mednarodne opazovalce
Čurkin se je besedno spopadel tudi s Powerjevo, ki je zahtevala, naj Rusija dovoli dostop mednarodnim opazovalcem na Krim. Veleposlanica ZDA ga je skupaj z drugimi spomnila, da Rusija dogovora med tedanjo opozicijo in Janukovičem, sprejetega 21. februarja, ni podprla, zdaj pa se nanj sklicuje. To je bil dogovor o tem, da Janukovič ostane na oblasti do volitev v decembru. "Sicer pa, kako naj se dogovor spoštuje, če je Janukovič pobegnil iz Ukrajine?" je vprašala Powerjeva.

Predtem je dejala, da ima Rusija pravico, da si želi drugačnega razpleta dogajanj v Ukrajini, nima pa pravice, da svoje nezadovoljstvo izrazi z uporabo sile oziroma skuša prepričati mednarodno javnost, da je belo črno in da je zgoraj spodaj. Čurkin ji je zabrusil, da verjetno informacije o Ukrajini dobiva iz ameriških medijev, in ji priporočil spremljanje ruskih medijev, ki dokumentirajo nasilje nad Rusi.

Prekinjeno sodelovanje z rusko vojsko
Ameriško obrambno ministrstvo je medtem sporočilo, da so zamrznili vse odnose z rusko vojsko, kar vključuje ustavitev skupnih vojaških vaj, dvostranskih srečanj, načrtovanja konferenc in obiskov. Pentagon je tudi pozval rusko vojsko, naj se umakne nazaj v svoje vojašnice, hkrati pa zanikal nekatera medijska poročila, da ZDA v Črno morje pošiljajo svoje vojaške ladje. "Namestitev naših ladij po svetu se ni spremenila," je sporočil kontraadmiral John Kirby.

Predsednik odbora za mednarodne odnose v ameriškem senatu demokrat Robert Menendez iz New Jerseyja je potrdil, da v odboru pripravljajo sveženj za nujno krizno pomoč Ukrajini v obliki posojilnih jamstev, tehnične pomoči za izvedbo volitev, boja proti korupciji, utrditve civilne družbe in povrnitve nakradenega premoženja, ki so ga nekdanji oblastniki skrili v tujini. Menendez je dejal, da se z administracijo predsednika Baracka Obame posvetujejo o uvedbi sankcij proti posameznikom iz Rusije in Ukrajine. To bodo lahko prepoved potovanj, zamrznitev premoženja v tujini in gospodarske sankcije. Je pa Washington že odpovedal prihajajoče dvostranske trgovinske in naložbene pogovore z Rusijo.

Na grožnje ZDA se je odzvalo rusko zunanje ministrstvo, ki je sporočilo, da se bo ob morebitnih sankcijah Rusija ZDA maščevala. "Primorani bomo odgovoriti. Kot vedno v situacijah, ki jih izzovejo nepremišljena in neodgovorna dejanja Washingtona, poudarjamo: To ni naša izbira," je dejal predstavnik ministrstva Aleksander Lukaševič.

Poskus sprejetja sankcij bi vodil v zlom finančnega sistema ZDA, kar bi povzročilo konec prevlade ZDA v globalnem finančnem sistemu.

Svetovalec Kremlja Sergej Glazjev
Varnostni svet o Ukrajini
Putin predstavil svoj pogled