Vzporedni izidi referenduma kažejo, da je proti odstavitvi Basescuja glasovalo med 75 in 78 odstotkov volivcev. Parlament je aprila zaradi domnevnih kršitev ustave izglasoval začasno odstavitev Basescuja, ta pa je nato dejal, da bo odločitev o obstanku na oblasti zaupal ljudstvu. Basescu naj bi onemogočal delovanje vlade in si prilaščal pooblastila, vendar marsikdo meni, da je za obtožbe kriv njegov boj proti korupciji. Že javnomnenjske raziskave pred referendumom so kazale, da bo Basescu brez težav dobil zadostno podporo, ki ga bo obdržala na predsedniškem položaju.

Romunski parlament je 24. aprila na predlog posebne 12-članske parlamentarne komisije s 322 glasovi za in 108 proti zaradi domnevnih kršitev ustave izglasoval začasno odstavitev predsednika Basescuja. Ta je najprej napovedal, da bo odstopil, a je to možnost kmalu zavrnil in odločil, da bo dokončno odločitev o svojem obstanku na oblasti zaupal ljudstvu.

Kamen spotike so ustavne dolžnosti
Parlamentarna komisija je ocenila, da je predsednik Basescu onemogočal delovanje vlade, si samovoljno prilaščal pooblastila, zavračal imenovanja ministrov in spodkopaval delo obveščevalnih agencij, zaradi česar ga obtožujejo, da krši ustavo. Obtožbe izvirajo tudi iz dve leti trajajočega spora med Basescujem in romunskim premierjem Calinom Popescujem Tariceanujem. Politika sta bila nekoč zaveznika, zdaj pa sta postala največja tekmeca, ki se nenehno medsebojno obtožujeta.

Socialni demokrati, ki so odgovorni za odstavitev predsednika, menijo celo, da je Basescu pokvarjeni diktator, ki nikoli ni izpolnjeval svojih ustavnih dolžnosti. Predsednik vse obtožbe zavrača in trdi, da so to le obupani poskusi njegovih nasprotnikov, da bi spodkopali njegove poskuse zmanjšati korupcijo.

Potrpežljivost EU-ja ima svoje meje
Romunski zunanji minister Adrian Cioroianu je v petek opozoril, da ima potrpežljivost Evropske unije z Romunijo svoje meje in se morajo po referendumu politiki nehati spopadati ter nadaljevati delo. Opazovalci opozarjajo, da si Romunija z notranjepolitičnim sporom dela veliko škodo, saj se s tem zavira nadaljevanje nujno potrebnih reform v novi članici EU-ja, kriza pa je lahko tudi ovira za črpanje evropskih sredstev za razvoj v vrednosti več milijard evrov.