Posledice ruskega napada v Dnipru. Foto: Reuters
Posledice ruskega napada v Dnipru. Foto: Reuters

Ruske sile so skoraj polovico napadov v Donecku izvedle v okolici mesta Marijinka, ki je skupaj z območjem okrog nedavno zavzetega mesta Avdijivka postalo novo žarišče na bojišču, je sporočila ukrajinska vojska.

"Na območju Marijinke v oblasti Doneck je sovražnik 43-krat poskušal prebiti obrambo naših enot," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v poročilu navedel generalštab ukrajinskih oboroženih sil. Mesto Marijinka, ki leži v bližini Donecka – glavnega mesta istoimenske regije na vzhodu Ukrajine, ki je pod nadzorom Rusije – so ruske sile sicer zavzele že decembra lani in je popolnoma uničeno.

"Ne osredinjamo se samo na Avdijivko, saj imamo še eno žarišče, predvsem v smeri Marijinke," je v četrtek zvečer dejal tiskovni predstavnik operativnega poveljstva ukrajinskih sil na tem območju Dmitro Lihovij.

Ukrajinski generalštab dodaja, da ruska vojska v zadnjih dneh krepi napade na vzhodu države, kjer naj bi nedavno poleg Avdijivke zavzela tudi vas Pobeda. Okrog 30 napadov ruskih sil je bilo tudi v okolici mest Bahmut in Liman, nekaj več kot sto kilometrov severno od Donecka.

Sorodna novica Pirc Musar: Ukrajino bomo podpirali na njeni poti v EU in pri obnovi države

Tarči tudi Odesa in Dnipro

Ukrajinska zračna obramba pa je danes sporočila še, da je uničila 23 od 31 brezpilotnih letanikov šahed iranske izdelave, ki so jih ruske sile ponoči izstrelile na več krajev na jugu Ukrajine – vključno z mesti Dnipro in Odesa, kjer so bili ubiti trije ljudje, še osem pa je bilo ranjenih.

Eden od ruskih letalnikov je v Odesi zadel stavbo podjetja, v kateri je nato izbruhnil požar. Reševalne ekipe so po navedbah lokalnih oblasti izpod ruševin potegnile tri trupla.

O napadih z letalniki so poročali tudi v osrednjem ukrajinskem mestu Dnipro, kjer je bila zadeta večnadstropna stavba. Osem ljudi je bilo ranjenih, oblasti pa svarijo, da bi pod ruševinami lahko bilo ujetih še več ljudi.

Razprava v Varnostnem svetu ob drugi obletnici začetka vojne v Ukrajini
Fajon: Mir se bo vrnil v Ukrajino

Zunanja ministrica Slovenije Tanja Fajon je v Generalni skupščini ZN-a pred drugo obletnico ruske invazije v Ukrajini dejala, da se bo mir v to državo enkrat vrnil, čeprav se to včasih zdi nemogoče.

Poudarila je pomen spoštovanja mednarodnega prava in zagotavljanja odgovornosti za zločine, kar po njenih besedah lahko mednarodna skupnost stori s posebnim sodiščem za zločin agresije proti Ukrajini.

Prav tako je opozorila, da je svet priča največji humanitarni krizi v Evropi od druge svetovne vojne. "Humanitarno pomoč bo letos potrebovalo 14,6 milijona Ukrajincev," je dejala in zagotovila, da bo Slovenija zagotovila svoj delež.

Kot ključen korak v smeri normalizacije in gospodarskega okrevanja Ukrajine je izpostavila razminiranje države, govor pa sklenila z zavračanjem dvojnih standardov. "Nihče ne sme zanemarjati kršitev mednarodnega prava. Ne v Ukrajini in ne v Gazi," je dejala.

Tanja Fajon je govorila tudi na zasedanju Varnostnega sveta. Znova je obsodila rusko agresijo in zahtevala umik njene vojske. Ruske utemeljitve vojne je označila za pripovedke.

"Ruska agresija je odkrita kršitev Ustanovne listine ZN-a in Helsinške sklepne listine o nedotakljivosti meja v Evropi. Slovenija izraža polno podporo ukrajinski neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti. Nismo se naveličali opozarjati na to agresijo in zahtevati, da se ustavi. Ne bomo varčevali s prizadevanji pri iskanju popolne odgovornosti za dolg seznam grozodejstev in drugih mednarodnih zločinov," je povedala Fajon.

Slovenija se po njenih besedah zahvaljuje ukrajinskemu narodu za pogum in odločno obrambo domovine, deli njihovo vizijo pravičnega, trajnega in trajnostnega miru ter se pridružuje skupnim prizadevanjem v tej smeri. V takšen mir je vredno verjeti in delovati, zato bomo Ukrajini še naprej stali ob strani, dokler tega ne dosežemo, je sklenila.

Generalna skupščina razpravljala o Ukrajini

Putin ruske vojake v Ukrajini označil za junake

Medtem je ruski predsednik Vladimir Putin pred drugo obletnico invazije v Ukrajini pohvalil ruske vojake, ki se bojujejo v sosednji državi, in jih označil za junake.

"Ste naši pravi junaki," je vojakom dejal Putin. V videosporočilu, ki ga je ponoči objavil Kremelj, je dodal, da se bojujejo za resnico in pravičnost, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"V zadnjih letih so vojaški in industrijski kompleksi okrepili tako proizvodnjo orožja kot opreme za vojake," je še dejal Putin.

V Rusiji sicer 23. februarja tradicionalno zaznamujejo dan braniteljev domovine. Praznik letos sovpada s simboličnim zavzetjem mesta Avdijivka na vzhodu Ukrajine. "To je posebna stran v zgodovini bojnega delovanja na splošno in obrambe ključnih interesov Rusije," je o zavzetju Avdijivke dejal ruski predsednik.

V soboto bosta minili dve leti od začetka ruske invazije. Kijev se v zadnjem času spoprijema z več izzivi, med drugim s pomanjkanjem orožja in streliva. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nedavno priznal, da so razmere na bojišču zelo težke.

Kljub izzivom pa so ukrajinski vojaki in družba še vedno odločeni, da bodo nazaj zavzeli svoje ozemlje. "Moramo zmagati," je ta teden dejal Zelenski.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Opozorilo Unicefa

V zadnjih dveh letih so bili otroci na območjih v Ukrajini, kjer so spopadi, prisiljeni preživeti skoraj sedem mesecev v zakloniščih, opozarjajo pri Skladu ZN-a za otroke (Unicef).

Otroci na območjih spopadov so bili v zadnjih dveh letih prisiljeni preživeti od 3000 do 5000 ur oziroma od štiri do skoraj sedem mesecev v zakloniščih v kleteh in na postajah podzemne železnice, so dodali.

Od začetka vojne so imeli nenehni napadi – z okoli 3500 opozorili o zračnih napadih v pokrajinah Zaporožje in Harkov ter skoraj 6200 v pokrajini Doneck – uničujoč vpliv na duševno zdravje otrok in njihovo sposobnost učenja.

"Vojna v Ukrajini je uničila otroštvo ter porušila duševno zdravje in sposobnost učenja otrok," je povedala izvršna direktorica Unicefa Catherine Russell. "Otroci že dve leti doživljajo nasilje, izolacijo, ločitev od družin, izgubo bližnjih, razseljevanje ter moteno šolanje in zdravstveno oskrbo," je opozorila.

Psihološke posledice vojne med otroki so jasno vidne. Polovica otrok, starih od 13 do 15 let, ima težave s spanjem, eden od petih otrok pa ima vsiljive misli in prebliske – gre za tipične manifestacije posttravmatske stresne motnje.

Tri četrtine otrok in mladih, starih od 14 do 34 let, je nedavno izjavilo, da potrebujejo čustveno ali psihološko podporo, dejansko pomoč pa jih je poiskala manj kot tretjina, v sporočilu navaja Unicef.

Poleg tega 40 odstotkov otrok v Ukrajini zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov nima dostopa do nadaljnjega izobraževanja. Na območjih bližje spopadom pa kar polovica šoloobveznih otrok nima dostopa do izobraževanja. Najnovejši podatki iz leta 2022 kažejo na veliko učno vrzel. Učenci so v primerjavi z letom 2018 izgubili dve leti pri branju in eno leto pri matematiki, so še zapisali v sporočilu.

Minilo bo dve leti od začetka ruske agresije na Ukrajino

Nebenzja: Mirovni vrh v Švici izguba časa

Med razpravo v Generalni skupščini je ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba izrazil hvaležnost vsem državam, ki po dveh letih vojne še naprej podpirajo Ukrajino.

Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzja pa je komentiral, da zasedanje "nima zveze z realnostjo," in zatrdil, da v Ukrajini ni zasedenih ozemelj, Rusija pa da le brani prebivalstvo pokrajin Doneck in Lugansk pred neonacisti.

"Poglejte jih. Spet odhajajo, ker ne želijo slišati drugačnega mnenja," je nato zunanji minister Luksemburga Xavier Bettel pokazal na rusko delegacijo, ki je zapuščala dvorano, in poudaril, da je za dialog potrebno tudi poslušanje.

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je v govoru omenila smrt ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega in dejala, da Putin vedno znova dokazuje, da mu človeška življenja ne pomenijo nič.

K mirovnim pogajanjem je pozval švicarski zunanji minister Ignazio Cassis, potem ko je Kuleba potrdil, da se Ukrajina dejavno pripravlja za svetovni mirovni vrh v Švici.

Nebenzja je to označil za izgubo časa in dejal, da je to le poskus privabljanja držav v neskončna srečanja o utopičnem projektu na osnovi t. i. mirovne formule ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.

Evropski govorniki so nadaljevali z izrazi podpore Ukrajini, vendar pa je ozračje v širšem delu sveta drugačno kot pred letom dni, ko je podpora ukrajinski resoluciji v Generalni skupščini ZN-a dobila več kot 140 glasov podpore.

Ukrajina se je namreč vzdržala glasovanja o resoluciji za konec spopadov v Gazi in arabske države so si to zapomnile, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na neimenovane diplomatske vire.

Protest ruskih državljanov proti Putinu v Ljubljani