Petek se je sklenil s potrditvijo, da je število potrjeno okuženih z virusom SARS-CoV-2 v Južni in Srednji Ameriki preseglo število 10 tisoč, kar pa za 20 držav s skupno okoli 650 milijoni prebivalcev še zdaleč ni katastrofalen podatek. A hitrost naraščanja okužb in primeri zlasti iz Evrope in ZDA svarijo državne oblasti, da ni čas za oklevanje.

Pacient 0: Brazilec iz severne Italije
Prvi potrjeni primer okužbe z novim koronavirusom v regiji je bil 26. februarja v Braziliji, kjer je bil pozitiven Brazilec, ki se je vrnil s potovanja v severni Italiji. Zdaj, mesec dni pozneje, je v Braziliji 3477 potrjenih okužb, zaradi bolezni covid-19 pa je umrlo 93 ljudi. Na celini je glede na prebivalstvo najbolj prizadet Ekvador z več kot 1400 primeri, pri čemer se okužbe povezujejo s prenosom iz ZDA, sledi Čile z več kot 1600 potrjenimi primeri. Do petka je v Latinski Ameriki zaradi covida-19 umrlo 182 ljudi.

Meje držav so zdaj zaprte
Sredi marca se je zveza osmih držav Južne Amerike (Prosur) dogovorila, da bodo skupaj ukrepale proti pandemiji novega koronavirusa, med drugim s skupnimi ukrepi glede prestopanja meja, s kampanjo proti dezinformacijam ter s skupnimi nabavnimi protokoli proti navijanju cen. Večina preostalih držav v soseščini je sledila zgledu in začela zapirati meje ter omejevati javno življenje, dokler ga niso povsem zaustavili.

Brazilija in Mehika veliki izjemi v ukrepih
A po drugi strani zaradi odkritega nasprotovanja predsednikov dveh največjih latinskoameriških držav Brazilije in Mehike, živi polovica prebivalstva regije naprej normalno življenje, razen če seveda niso zvezne države ukrepale po svoje. Tako sta na primer Sao Paulo in Rio de Janeiro, brazilski gospodarski metropoli, na svojo roko ukazala prebivalstvu samoosamitev.

Salvador zaprl meje še pred prvo potrjeno okužbo
Še preden pa so se zaprle Argentina, Bolivija ali Kolumbija, je bil pri ukrepih za omejevanje pandemije korak ali dva pred vsemi Salvador. Majhna srednjeameriška država je namreč že 31. januarja prepovedala polete iz Kitajske, 25. februarja je prepovedi dodala še Južno Korejo in Italijo. Sledilo je zaprtje državnih meja 12. marca, še preden so v Salvadorju sploh potrdili prvi primer okužbe. Močno priljubljeni komaj 38-letni predsednik Nayib Bukele je takrat razglasil 30-dnevno državno karanteno in za najmanj tri tedne zaprl šole in nenujne javne ustanove. Zdaj ima Salvador potrjenih 19 primerov, prvi primeri pa so povezani s potovanji v severno Italijo.

Argentina podaljšuje ukrepe za najmanj 15 dni
Popolnoma so javno življenje ustavili in prebivalcem zaukazali strogo družbeno izolacijo v Argentini, Boliviji, Kolumbiji, Salvadorju, Panami in Venezueli. Prosur (gre za Ekvador, Brazilijo, Argentino, Čile, Paragvaj, Kolumbijo, Peru in Gvajano) se je 17. marca sprva dogovoril za 15-dnevno zaprtje meja, ki se ga podaljšuje po potrebi. Zdaj je argentinski predsednik Alberto Fernandez napovedal podaljšanje ukrepov še za dodatnih 15 dni. Zgledu sledijo tudi že druge države kot je Bolivija.

Regija potisnjena v recesijo
Sočasno večina držav sprejema protikrizne svežnje pomoči, saj je celotna regija že nekaj časa na robu recesije. Gospodarska rast Latinske Amerike in Karibov je bila v letu 2019 samo 0,2-odstotna (Svetovna banka).

Bolsonaro izgublja konservativne zaveznike
Po svetu, ujetem v pandemijo, najbolj odmevajo izjave in stališča brazilskega predsednika Jairja Bolsonara, ki je vse skupaj označil za histerijo in potegavščino. Bolsonaro si je razvpitost zunaj brazilskih meja zgradil že med volilno kampanjo leta 2018 in tudi zdaj ne skopari z dejanji, ki delijo domače mnenje in v začudenje spravljajo sosede. A desničarski populist Bolsonaro z nepredvidljivim vedenjem – ko je njegov zdravnik napovedal, da bo zaradi potrjene okužbe v predsednikovem kabinetu sam Bolsonaro v samoizolaciji, je šel predsednik na strankin protest in se po štetju prisotnih medijev rokoval vsaj z 272 ljudmi – izgublja dozdajšnje zaveznike.

Guvernerja Sao Paula in Ria de Janeira, ki sta bila predtem njegova podpornika, sta ukazala karanteno za ključni brazilski zvezni državi. Konservativni časopis Estado je zapisal: "Vladna nesposobnost deluje neozdravljivo." Ob tem se je začel vsedržavni tradicionalni protest proti oblastem – panelaço (večerno tolčenje s ponvami in pokrovkami na oknih in balkonih).

Zdravstveni minister napoveduje razpad sistema
Ne nazadnje sama Bolsonarova vlada sprejema in napoveduje obsežne gospodarske svežnje pomoči, ki bi lahko znašali vse do 16 odstotkov letnega BDP-ja. Ob tem je že 20. marca zvezni zdravstveni minister Luiz Henrique Mandetta jasno dejal, da ob takšnem stopnjevanju okužb in brez odločnih karantenskih ukrepov Brazilijo čaka črni scenarij: "Jasno je, da bo v tem primeru do konca aprila naš zdravstveni sistem razpadel."

Obradorjeva Mehika živi mirno dalje
Zelo podobno je v drugi najštevilnejši državi Latinske Amerike – Mehiki, četudi pa tam vlada levičarski populist Andrés Manuel López Obrador. Pred tednom dni je mehiško javnost nagovoril, naj se sprosti in si vzame v roke slovito knjigo kolumbijskega mojstra Garcie Marqueza Ljubezen v času kolere. Ob tem je López Obrador objavil še kopico selfijev, na katerih se rokuje, objema svoje podpornike in poljublja otroke.

Testiranj je malo, pomagala ni niti odločitev zveznega sodnika, ki je od države zahteval strožje ukrepe. A v zadnjih dneh je začelo hitro naraščati število potrjenih okužb, zdaj jih je 717, pri čemer so potrdili tudi 12 smrtnih primerov. Vseeno so tudi v Mehiki nekatere omejitve sprejele same zvezne države in nekatera večja podjetja ter ustanove. Primer: pred tednom se je zaustavila izjemno priljubljena nogometna Liga MX.

Nikaragva: Ortega poziva ljudi na ulice, a njega ni nikjer
Ravno nogomet razkrije še zadnji posebni odziv na pandemijo v Latinski Ameriki. Edino preostalo nogometno prvenstvo v regiji, ki je obsedena z nogometom, se igra v Nikaragvi. V tej srednjeameriški državi – v nasprotju s sosednjimi državami Salvadorjem, Hondurasom in Kostariko – ne veljajo prav nobene omejitve v vsakdanjem življenju. Meje so zaprte zaradi odločitev sosedov, pri čemer je vlada v Managui ostro protestirala, saj je predtem ureditev v regiji dovoljevala prestopanje meja z osebno izkaznico.

Levičarski populistični predsednik Daniel Ortega, ki pri zavračanju znanstvenih in zdravstvenih dokazov še prekaša Bolsonara in Obradorja, je tako pred dvema tednoma skupaj z ženo pozval ljudi na karnevalsko parado, ki so jo poimenovali Ljubezen v času koronavirusa. A medtem se sam predsednik ni pojavil v javnosti že vse od 21. februarja. Ortega je bil sicer predsednik Nikaragve že v letih 1979–1990 kot vodja sandinistične revolucije. Po koncu dolgotrajne in krvave državljanske vojne se je na volitvah leta 2007 vrnil na predsedniški stolček.

V Boliviji prestavili volitve, v Čilu referendum
Protipandemski ukrepi pridejo prav tudi drugim vladam v regiji. V Boliviji je tako začasna desna vlada, ki je novembra 2019 s pučem odstavila levičarskega Eva Moralesa, že prestavila nadomestne predsedniške volitve. Revna andska država bi morala 3. maja izbrati novega predsednika, s čimer bi se mogoče iztrgala iz hude politično-ustavne krize. Ukrepi karantene so predvideni do 4. aprila, a vseeno so že takoj prestavili volitve v nedoločeno prihodnost.

Podobno je čilski kongres hitro izglasoval prestavitev ustavnega referenduma, ki je bil ključna koncesija za umiritev množičnih protestov, ki že mesece pretresajo Čile.

Zdravstveni delavci iz Latinske Amerike medtem opozarjajo, da jih najhuje šele čaka in vprašanje je, ali je celina sposobna prenesti takšne izbruhe, kot jih doživljata Italija, Španija ali ZDA, zaradi česar so karantene, zapore meja in ustavitev javnega življenja ter prometa ključne za zaustavitev novega koronavirusa na zeleni celini.