Zagovorniki legalizacije pravijo, da bi legalizacija zmanjšala vpliv kartelov. Foto: EPA
Zagovorniki legalizacije pravijo, da bi legalizacija zmanjšala vpliv kartelov. Foto: EPA

Predlog zakona, ki bi omogočil uporabo konoplje ljudem, starejšim od 18 let, ki imajo ustrezno dovoljenje, je dobil 316 glasov za in 129 proti.

Zakon bo moral potrditi še zgornji dom oziroma senat, v primeru uveljavitve pa bi Mehika postal eden največjih trgov za industrijo zakonite konoplje, ob Kanadi in Urugvaju.

Zagovornica predloga poslanka Simey Olvera iz Morene, levičarske stranke predsednika Andrésa Manuela Lópeza Obradorja, je dejala, da je bilo glasovanje zgodovinsko. Po njenih besedah je "lažno prepričanje, da je kanabis del resnih zdravstvenih težav v Mehiki stvar preteklosti".

Predlog zakona je senat potrdil že novembra lani, a bo moral po spremembah, ki jih je sprejel spodnji dom, o njem glasovati še enkrat, poroča Deutsche Welle.

Zakonodaji nasprotujejo v desničarskih Institucionalni revolucionarni stranki (PRI) in Stranki nacionalne akcije, a Morena ima večino v obeh domovih kongresa.

Predsednik Obrador pravi, da bo zakonodaja pomagala v boju proti nasilju, povezanemu z mamili, in da bo izboljšala varnostne razmere v državi. Zakonodaja naj bi zmanjšala vpliv močnih kartelov, ki nadzirajo dobičkonosno trgovino z mamili.

Od prevzema položaja leta 2018 Obrador zagovarja politiko, imenovano "Objemi, ne naboji", v skladu s katero bi nasilje zmanjševali z zmanjševanjem revščine in družbene neenakosti. Čeprav je razglasil konec t. i. vojne proti mamilom, se nasilje kartelov v zadnjih letih stopnjuje.

Vojno je leta 2006 sprožil konservativni predsednik Felipe Calderón, ki je v boj proti kartelom napotil 20.000 vojakov. Vojno je nadaljeval njegov naslednik Enrique Peña Nieto, ki pa je pozornost preusmeril z zajetja vodij kartelov na bolj celosten pristop k zmanjševanju nasilja.

Od leta 2006 je v vojni proti kartelom in spopadi med njimi umrlo več kot 300.000 ljudi.