Protestnika z napisom "Skupaj proti mučenju" pred sedežem ZN-ovega programa za razvoj v Caracasu. Foto: EPA

Izvolitev Venezuele je še posebej sporna, saj vlado Nicolasa Madura – ki je več kot 50 držav po svetu ne priznava več – borci za človekove pravice obtožujejo mučenja in ustrahovanja državljanov, poroča Independent. Huda inflacija in pomanjkanje osnovnih dobrin sta v beg do konca leta 2018 pognala tri milijone Venezuelcev oziroma desetino populacije.

"Glas za Venezuelo je glas za mučenje, umor in nekaznovanost, ki so postali zaščitni znaki vlade Nicolasa Madura," je pred glasovanjem dejal direktor ZN-a pri organizaciji Human Rights Watch.

Očitki tudi Braziliji

ZN obtožuje Venezuelo zunajsodnih pobojev

Izvršni direktor organizacije Kenneth Roth je posvaril tudi pred nespoštovanjem človekovih pravic v Braziliji. Predsednika Jaira Bolsonara je obtožil, da je policiji dovolil uporabo smrtonosne sile brez potrebne utemeljitve, napadel okoljske aktiviste in spodbudil nezakonito sečnjo v amazonskem pragozdu, ki so ga letos prizadeli obsežni požari, poroča France 24.

14 držav bo 1. januarja 2020 nastopilo triletni mandat v svetu, kamor sta bili potrjeni tudi Nemčija in Nizozemska. Glasovanje je bilo v tem primeru le formalnost, saj sta se za dve prazni mesti v skupini Zahodna Evropa potegovali le omenjeni državi.

Na območju Vzhodne Evrope sta mesto dobili Armenija in Poljska, medtem ko je izpadla Moldavija. V azijski skupini so izvolili Japonsko, Južno Korejo, Indonezijo in Maršalove otoke, izpadel pa je Irak.

Več članic na udaru zaradi nespoštovanja človekovih pravic

Svet ZN-a za človekove pravice nadzira spoštovanje človekovih pravic po svetu. Poleg tega neodvisne skupine strokovnjakov za človekove pravice redno preverjajo razmere v vseh državah članicah ZN-a. Trikrat letno se svet za skupno najmanj deset tednov sestane v Ženevi.
Številne trenutne članice sveta, kot so Burundi, Filipini, Savdska Arabija in Kitajska, se tako kot Venezuela spopadajo s kritikami na račun kršitev človekovih pravic doma.