ZDA omejuje možnosti za vložitev prošnje za azil. Foto: Reuters

Po novem pravilu morajo ljudje, ki prihajajo v ZDA prek tretje države, tam zaprositi za azil, preden pridejo do meje z ZDA. Pravni postopki za pritožbe bodo še naprej mogoči, a sodba vrhovnega sodišča pomeni, da se lahko nova politika, ki jo je vlada predstavila že julija, uveljavi po vsej državi.

Omejevanje priseljevanja je eden ključnih ciljev Trumpovega predsedovanja in bo spet pomembna obljuba v kampanji pred volitvami leta 2020.

Vrhovno sodišče je podprlo Trumpovo politiko omejevanja prihoda prebežnikov. Foto: Reuters

Kot poroča BBC, bo ukrep vlade prizadel predvsem prebežnike iz srednjeameriških držav, ki pogosto peš potujejo skozi Mehiko proti ZDA. Ti predstavljajo veliko večino prosilcev za azil v letošnjem letu.

Do avgusta so ameriške oblasti na južni meji aretirale 424.000 ljudi, skoraj 420.000 pa jih je iz Hondurasa, El Salvadorja in Nikaragve, le 4.312 pa jih je iz Mehike.

Številni srednjeameriški prebežniki bežijo pred nasiljem in revščino, ob prihodu na mejo z ZDA pa morajo dokazati, da imajo utemeljene razloge za azil.

Novo pravilo pa pomeni, da prošnje ne bodo mogli vložiti, če tega ne bodo storili že v kateri od držav, skozi katere potujejo proti ZDA. Kdor bo tam zavrnjen ali pa je žrtev tihotapljenja z ljudmi, bo lahko zaprosil za azil v ZDA.

"Praktična ukinitev azilov"

V Ameriški zvezi državljanskih svoboščin (ACLU), ki je pravno izpodbijala nov ukrep vlade, trdijo, da ta drastično omejuje, kdo je sploh upravičen do azila. "Trenutna prepoved bo tako rekoč ukinila vse azile na južni meji, tudi na uradnih mejnih prehodih, za vse, razen za Mehičane," sporočajo.

Vrhovno sodišče pritrdilo Trumpu pri azilni zakonodaji

Odločitev vrhovnega sodišča je odvetnik ACLU-ja Lee Gelerent označil za "začasni korak", še naprej pa verjame, da bodo dosegli njegovo spremembo. "Gre za življenja na tisoče družin," je dejal.

"Večino zaporov za priseljence bi lahko napolnili s Kanadčani in zahodnimi Evropejci"

Sprememba, ki jo je uvedla Trumpova vlada, je odmik od dolge tradicije, po kateri so ZDA sprejemale prošnje za azil, ne glede na to, kako je prosilec prišel na mejo.

V odklonilnem mnenju je vrhovna sodnica Sonia Sotomayor zapisala, da je "izvršna veja oblasti spet sprejela pravilo, katerega namen je prekiniti dolgo prakso glede beguncev, ki iščejo zatočišče pred preganjanjem". Proti je bila tudi vrhovna sodnica Ruth Bader Ginsburg.

Pot do ZDA je nevarna. Na ranljive prebežnike pogosto prežijo tudi tolpe.

Poraja se vprašanje, ali lahko Mehika in Gvatemala preneseta porast prošenj za azil, ki bo posledica ameriške politike.

Ta teden je mehiški zunanji minister Marcelo Ebrard zatrdil, da Mehika ne bo postala "tretja država" za ljudi, ki želijo za azil zaprositi v ZDA.

Vrata v ZDA so močno priprta tudi za žrtve orkana na Bahamih. Kritiki pravijo, da je namen ameriških politik omejiti priseljevanje nebelcev. Foto: Reuters

ZDA zavračajo tudi žrtve orkana z Bahamov

Bela hiša je v sredo sporočila, da ZDA ne bodo dodelile začasnega posebnega statusa za ljudi z Bahamov, ki so morali oditi po razdejanju, ki ga je povzročil orkan pete kategorije Dorian.

Ta status bi sicer Bahamcem in Bahamkam omogočil, da živijo in delajo v ZDA, dokler si njihova država ne opomore po najhujšem orkanu v svoji zgodovini. Orkan je povzročil 50 smrtnih žrtev, a je pogrešanih še okoli 2.500 ljudi, kar pomeni, da bi se lahko število mrtvih povečalo.

Po tem programu za begunce pred vojnami in naravnimi katastrofami v ZDA živi več kot 300.000 iz desetih držav.

A predsednik Trump je v ponedeljek dejal, da imajo Bahami "izredno velik problem", ker da dopuščajo, da v državo pridejo "zelo slabi ljudje", na Bahamih pa so po njegovih besedah tudi "zelo slabi prekupčevalci mamil", poroča Reuters. Trump sicer ni povedal, na koga misli, je pa na Bahamih veliko priseljencev s Haitija.

Kritiki Trumpu očitajo, da demonizira Bahamce, da bi ustavil nebelsko priseljevanje v ZDA.

Po orkanu je na tisoče Bahamcev prispelo v ZDA, kjer pa je vladala zmeda glede tega, katere dokumente potrebujejo za vstop v državo. Do zdaj so lahko Bahamci v ZDA vstopali brez vizuma, če so imeli potni list in dokazilo, da nimajo policijske kartoteke. V ponedeljek pa je ameriško ministrstvo za domovinsko varnost izdalo novo smernico, po kateri potrebujejo Bahamci, ki prihajajo v državo po morju, vizum.

Po neuradnih podatkih Združenih narodov naj bi na Bahamih pomoč potrebovalo več kot 700.000 ljudi, kar je skorajda celotno prebivalstvo otokov Grand Baham in Abaco.