48-letna Klobucharjeva sicer ni med kandidatkami, katerih ime se največkrat omenjalo v zvezi z menjavo na vrhovnem sodišču, a vseeno ostaja v igri. Foto: EPA
48-letna Klobucharjeva sicer ni med kandidatkami, katerih ime se največkrat omenjalo v zvezi z menjavo na vrhovnem sodišču, a vseeno ostaja v igri. Foto: EPA
Amy Klobuchar
Lani je časopis New York Times omenil Klobucharjevo kot eno izmed 17 Američank, ki bi lahko v prihodnosti postale prva ženska na čelu ZDA. Foto: klobuchar.senate.gov

Ameriški vrhovni sodnik David Souter je v petek napovedal upokojitev in predsednik Barack Obama je tako pred svojim prvim imenovanjem novega člana vrhovnega sodišča. Mnogi pričakujejo, da bo izbral žensko predstavnico, zato so v javnosti že začela krožiti nekatera imena.

Med kandidatkami se je znašla tudi Klobucharjeva, ki v senatu zastopa Minnesoto in je prva izvoljena senatorka iz te ameriške zvezne države. V senatu je članica odbora za pravosodje, katerega naloga je med drugim tudi ocenjevanje kandidatov za vrhovnega sodnika.

Senatorka slovenskega rodu je znana po svojih liberalnih stališčih, kot sta zagovarjanje pravice žensk do splava in pravic istospolnih parov, v skladu z demokratskimi vrednotami pa se zavzema tudi za splošno zdravstveno varstvo.

Prva ameriška Slovenka v senatu
Prvi pomembnejši položaj je Klobucharjeva zasedla leta 1998, ko so jo potrdili za glavno tožilko okraja Hennepin, ki je najštevilčnejši okraj v Minnesoti. Za vodjo tožilstva je bila znova izvoljena štiri leta kasneje.

Leta 2006 se je odločila kandidirati za mesto v senatu, kamor je bila izvoljena kot predstavnica Demokratske kmečko-delavske stranke, ki je veja demokratske stranke v Minnesoti. Z izvolitvijo ni postala samo prva senatorka iz te države, ampak tudi prva ameriška Slovenka v senatu.

Klobucharjeva se je rodila leta 1960 v Minnesoti in je hčerka Jima Klobucharja, čigar stari starši so v ZDA prišli iz Slovenije. Sama se rada pohvali, da vsak četrtek pred zasedanjem senata povabi prebivalce iz rodne Minnesote, ki obiščejo ameriško prestolnico, na zajtrk, kjer jim postreže s kavo in tradicionalno slovensko dobroto - potico.

Vrhovno sodišče je najvišji pravosodni organ v ZDA, sestavljajo pa ga predsednik sodišča in osem sodnikov, ki imajo vsi dosmrtni mandat. Kandidata predlaga predsednik, senat pa ga mora potrditi z večino. Med vrhovnimi sodniki je edina ženska 76-letna Ridh Bader Ginsburg. Število konservativnih in liberalnih sodnikov je trenutno izenačeno, saj ima vsako krilo po štiri predstavnike, tako da je pri odločitvah jeziček na tehtnici sodnik Anthony Kennedy.

G. V.