Shod v Madridu proti izraelski ofenzivi na Gazo. Foto: EPA
Shod v Madridu proti izraelski ofenzivi na Gazo. Foto: EPA
Izrael je v spopadih izgubil 64 vojakov, Palestina pa 1.800 ljudi - večinoma civilistov. Foto: EPA
Prvi odstop v britanski vladi zaradi Gaze: Baronesa Warsi (na sliki z Davidom Cameronom) je na Twitterju zapisala, da ne more več podpirati britanske politike do bližnjevzhodnega konflikta. Foto: EPA

Odločitev je sprejel ministrski odbor, sestavljen iz predstavnikov urada premierja ter gospodarskega, zunanjega, obrambnega in finančnega ministrstva, poroča španski časopis El Pais.

Izvoz španskega orožja v Izrael je relativno omejen - lani so v Izrael prodali za pet milijonov evrov orožja, kar predstavlja en odstotek vsega španskega izvoza na orožarsko-obrambnem področju. Kot so za El Pais povedale španske oblasti, je poteza bolj diplomatsko sporočilo Izraelu.

Medtem je tudi Velika Britanija sporočila, da preučuje embargo na izvoz orožja Izraelu.
So pa na Otoku poročali o prvem odstopu v povezavi s konfliktom v Gazi - ministrica brez listnice Sayeeda Warsi, sicer prva britanska ministrica muslimanske veroizpovedi, je v svoji odstopni izjavi zapisala, da odhaja, ker "ne more več podpirati vladne politike do Gaze". Warsijeva je v pismu premierju Davidu Cameronu - ta je še vedno na dopustu - zapisala, da je vladna politika do izraelsko-palestinskega konflikta "moralno neopravičljiva" in ni v nacionalnem interesu Velike Britanije.

Warsijevi je namesto odsotnega Camerona odgovoril finančni minister George Osborne. "Ta odločitev je obžalovanja vredna in, iskreno povedano, nepotrebna. Britanska vlada sodeluje z drugimi po svetu, da bi zagotovili mir v Gazi, in zdaj imamo krhko premirje, za katerega upamo, da se bo obdržalo," je bil Osborne kritičen do odločitve Warsijeve.

Pozivi Sloveniji
Naj spomnimo: prejšnji teden je organizacija Amnesty International (AI) pozvala Združene narode in EU, naj države članice uvedejo embargo na prodajo orožja vsem vpletenim stranem v oboroženih spopadih v Gazi. Med izvoznicami orožja je tudi Slovenija, ki je med letoma 2004 in 2013 Izraelu prodala za skoraj šest milijonov evrov orožja in vojaške opreme. Med izdelki naj bi bili deli za kopenska vozila, gladkocevno orožje, strelivo in vojaško razstrelivo. Tudi za letos naj bi bil načrtovan izvoz rezervnih delov za vojaška vozila v vrednosti 103.020 evrov.

Ker obstaja utemeljen sum, da bi lahko to orožje uporabili za napade na civiliste in druge hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic v Gazi, je AI na ministra za obrambo v odhodu Romana Jakiča naslovil poziv, naj Slovenija ustavi izvoz orožja v Izrael. Jakič je za TV Slovenija dejal, da obrambno ministrstvo ni tisto, ki presoja kršenje človekovih pravic, in dodal, da zdajšnja vlada odhaja in takšnih odločitev ne more sprejemati.

"Prekinitev izvoza nemogoča"
Poudaril je še, da Slovenija izvaža opremo, ki ni neposredno del vojaške akcije v Gazi, prekinitev izvoza pa je tako rekoč nemogoča. "Če tretja država, v katero gredo tokovi vojaške industrije, ni na seznamu držav, za katero velja embargo na uvoz orožja, je potem Slovenija v precepu, ker bi lahko gospodarske družbe, ki so v zasebni lasti, Slovenijo tožile za izgubljene posle," je pojasnil.

Izrael je akcijo proti Hamasu sprožil pred slabim mesecem dni. Do zdaj naj bi življenje v napadih izgubilo že več kot 1.800 Palestincev, večinoma civilistov, na izraelski strani pa je v boju padlo 64 vojakov in trije civilisti.