Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je sicer pred začetkom zasedanja znova poudaril osredotočenost na ohranitev pogodbe (INF) in poziv Rusiji, naj jo spoštuje.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg (desno) z vršilcem dolžnosti ameriškega obrambnega ministra Patrickom Shanahanom, ki je začasno nasledil Jima Matthisa. Foto: Reuters

Stoltenberg: Rusija krši pogodbo
Rusija krši pogodbo INF-a z nameščanjem novih raket srednjega dosega SSC-8, ki lahko delujejo jedrsko, ki jih je težko zaznati, so mobilne in lahko dosežejo evropska mesta, zato te kršitve vzbujajo veliko zaskrbljenost, je opozoril Stoltenberg in pojasnil, da se bo o pogodbi konec tedna pogovarjal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom na varnostni konferenci v Münchnu.

Zaradi ruskih kršitev so ZDA na začetku februarja ob podpori zaveznic napovedale odstop od pogodbe INF-a, ki sta jo leta 1987 podpisala tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan in zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov.

Do začetka avgusta še vedno okno priložnosti za Rusijo
Odstop ZDA od pogodbe, ki prepoveduje jedrske rakete z dosegom od 500 do 5.500 kilometrov, se bo udejanjil na začetku avgusta, in to je še vedno okno priložnosti za Rusijo, da ravna odgovorno, poudarja generalni sekretar zavezništva.

Skupinska fotografija ministrov zveze Nato ob začetku zasedanja. Prvi z desne v prvi vrsti slovenski obrambni minister Karl Erjavec. Foto: EPA

Nato ne bo nameščal novih jedrskih raket na evropskih tleh
Obenem se zaveznice pripravljajo na svet brez pogodbe INF-a. Obrambni ministri danes razpravljajo o tem, kako naj se Nato prilagodi svetu z več ruskimi raketami, pri čemer Stoltenberg zagotavlja, da novih jedrskih raket na evropskih tleh ne nameravajo nameščati. Generalni sekretar noče govoriti o podrobnostih, poudarja pa, da je treba zagotoviti učinkovito odvračanje in obrambo ter da bo Nato ukrepal usklajeno, odmerjeno in obrambno, saj ne želi nove oborožitvene tekme, ki ne bi bila v nikogaršnjem interesu.

Erjavec z obrambnimi ministri EU-ja v Bruslju

Tema zasedanja tudi krepitev obrambnih izdatkov
Pomembna tema dvodnevnega zasedanja bo tudi krepitev obrambnih izdatkov, k čemur pozivajo ZDA. Vse članice so posredovale načrte za dosego cilja dveh odstotkov BDP-ja za obrambo do leta 2024, večina naj bi jih po Stoltenbergovih besedah po načrtih ta cilj dosegla. Generalni sekretar je zadovoljen, da so evropske zaveznice in Kanada od leta 2016 v preteklih dveh letih obrambne izdatke okrepile za 41 milijard ameriških dolarjev, in pričakuje, da se bo do konca prihodnjega leta ta znesek povečal na sto milijard.

Slovenija letos za obrambo 1,1 odstotka BDP-ja
Slovenija naj bi v tem letu dosegla 1,1 odstotka BDP-ja za obrambo, nato pa obrambna sredstva povečevala po 0,1 odstotne točke letno, vse do leta 2024, ko bi tako prišla do 1,5 odstotka BDP-ja za obrambo. Zasedanja se udeležuje tudi slovenski obrambni minister Karl Erjavec, ki bo ob robu drevi s kolegi iz Hrvaške, Madžarske in Slovaške podpisal pismo o nameri za vzpostavitev regionalnega komponentnega poveljstva za specialne sile.

Shanahan: Zavezništvo bo imelo do leta 2020 30 mehaniziranih bataljonov, 30 eskadrilj in 30 bojnih plovil
Zasedanja se udeležuje tudi vršilec dolžnosti ameriškega obrambnega ministra Patrick Shanahan, ki je začasno nasledil Jima Mattisa, potem ko je ta zaradi nesoglasij s politiko predsednika Donalda Trumpa odstopil. V Natu, kjer so Mattisa zelo cenili, sicer ključna ameriška sporočila glede INF-a pričakujejo v prihodnjih mesecih, ne na tokratnem zasedanju. Shanahan je danes na Natu poleg pomembnosti tem, kot sta INF in pravična delitev bremen, poudaril tudi načrt za izboljšanje Natove pripravljenosti, ki predvideva, da bo imelo zavezništvo do leta 2020 30 mehaniziranih bataljonov, 30 eskadrilj in 30 bojnih plovil, ki bodo lahko pripravljeni v 30 dneh ali manj.

Pohvalil je Stoltenbergovo vodilno vlogo pri zagotavljanju denarja in drugih virov ter poudaril, da je zdaj ključno načrte prevesti v rezultate. Poudaril je tudi, da se je treba več pogovarjati o viziji in o tem, kaj je mogoče doseči v svetu s toliko spreminjajočimi se izzivi. Poleg tega je po nedavnih obiskih v Afganistanu in Iraku pohvalil tamkajšnji Natovi misiji.

Ministri tudi o Afganistanu, Iraku in Kosovu
Ministri sicer danes razpravljajo tudi o Natovih misijah v Afganistanu in Iraku ter operaciji na Kosovu. V povezavi s Kosovom je Stoltenberg dejal, da bodo pregledali raven podpore za kosovske varnostne sile po spremembi njihovega mandata, s katero se zaveznice niso strinjale. Poudaril je, da bo Natova operacija Kfor ostala na Kosovu na podlagi mandata ZN-a in da preučujejo le podporo kosovskim varnostnim silam zunaj Kforja. Stoltenberg je danes tudi spomnil, da v skladu z bruseljskim sporazumom iz leta 2013 kosovske varnostne sile ne smejo na sever brez soglasja Kforja. Tako se je odzval na izjave kosovskega premierja Ramusha Haradinaja, da ne obstajata sever in jug, temveč le enotno Kosovo in da lahko gredo kosovske varnostne sile, kamor želijo.

Na zasedanju tudi makedonska ministrica Radmila Šekerinska
Po nedavnem podpisu protokola o pristopu Severne Makedonije k Natu na zasedanju tokrat kot povabljenka prvič sodeluje makedonska obrambna ministrica Radmila Šekerinska, ki je ob prihodu poudarila, da je to dokaz, da Natova politika odprtih vrat niso le prazne besede, da se politični pogum splača ter da ni zamrznjenih težav, temveč so samo zamrznjene rešitve. S podpisom pristopnega protokola se je začel proces ratifikacije, ki naj bi trajal približno leto dni. Ko bodo pristopni protokol ratificirale vse zaveznice, bo Makedonija postala polnopravna članica Nata.