Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg med srečanjem s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Turčija ima za ZDA drugo največjo vojsko v Natu. Foto: Reuters

Stoltenberg je izrazil tudi "resno zaskrbljenost" zaradi turške operacije zoper kurdske sile. "Delil sem svojo resno zaskrbljenost glede trajajoče operacije in tveganja za dodatno destabilizacijo regije," je medijem v Carigradu dejal Stoltenberg. "Turčija ima sicer resne skrbi glede varnosti, a od nje pričakujemo zadržanost."

Ukrepov zoper članico, ki za vdor v sosednjo državo nima dovoljenja Varnostnega sveta ZN-a, Stoltenberg ni napovedal.

Po njegovih besedah ofenziva ne bi smela ogroziti napredka v boju proti džihadistični Islamski državi (IS). Stoltenberg je opozoril tudi na nevarnost pobega zajetih IS-jevih borcev, ki so pod nadzorom kurdskih sil. Francoska tiskovna agencija AFP medtem poroča, da so Kurdi sporočili, da je po turškem obstreljevanju že pobegnilo pet zajetih borcev IS-ja.

Stoltenberg: Članice Nata naj še naprej podpirajo Turčijo

Na skupni tiskovni konferenci s turškim zunanjim ministrom Mevlutom Cavusoglujem je Stoltenberg na vprašanje glede poročanja, da naj bi Španija, še ena članica Nata, v odziv na turško operacijo iz Turčije umaknila svoj raketni sistem Patriot, dejal: "Pričakujemo, da bodo članice Nata še naprej podpirale Turčijo, saj je to nekaj, kar je bilo dogovorjeno."

Kot poroča portal Middle East Eye, je Stoltenberg dejal še: "Turčija je na bojni črti. Tu smo, da zaščitimo ne le Turčijo, ampak tudi sebe".

Napad na Turčijo napad na vse članice Nata?
Obstreljevanje turškega mesta Suruc, v katerem sta umrla dva človeka, pomeni, da je bilo napadeno turško ozemlje oziroma ozemlje članice Nata. Na takšne primere se nanaša 5. člen severnoatlantske pogodbe, v skladu s katerim "pogodbenice soglašajo, da se oborožen napad na eno ali več pogodbenic v Evropi ali Severni Ameriki šteje za napad na vse pogodbenice", obenem pa soglašajo, da bo "vsaka od njih" napadeni pogodbenici pomagala "s takojšnjim individualnim in z drugimi pogodbenicami dogovorjenim ukrepanjem, ki se ji zdi potrebno, vključno z uporabo oborožene sile".

Ker je k severnoatlantski pogodbi leta 2004 pristopila tudi Slovenija, smo ministrstvo za zunanje zadeve vprašali, kakšne obveznosti iz članstva v Natu zanjo izhajajo v primeru kurdskega napada na ozemlje Turčije. Kot so odgovorili v današnjem odgovoru, ministrstvo "ne more komentirati hipotetičnih situacij", dodali pa so, da so "odločitve zavezništva vedno mogoče le ob popolnem soglasju".

MZZ smo še vprašali, kakšne ukrepe je oziroma bo Slovenija sprejela v odnosu do Turčije zaradi nepooblaščenega vdora v sosednjo državo. V odgovoru so na ministrstvu ponovili, da "Slovenija izraža globoko zaskrbljenost nad vojaško operacijo Turčije". "Slovenija poziva Turčijo k prenehanju enostranske vojaške operacije, zaščiti civilistov in spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava," dodajajo na ministrstvu.

Ubitih naj bi bilo 17 civilistov na kurdski strani

Turško obrambno ministrstvo je sporočilo, da so turške sile do zdaj ubile najmanj 342 kurdskih borcev, Sirski observatorij za človekove pravice pa poroča o precej nižji številki, in sicer o 41 ubitih borcih na kurdski strani. Observatorij še poroča o 17 ubitih civilistih.

Po podatkih observatorija je bilo samo danes v turških napadih na območju sirskega obmejnega mesta Tal Abjad, ene glavnih tarč turške ofenzive, ubitih sedem civilistov. Štirje so umrli med begom, ko je njihov avtomobil zadelo turško letalo, tri pa so v okolici mesta ubili turški ostrostrelci, je navedel observatorij, ki podatke dobiva od aktivistov s terena.

Oblasti v sirskem mestu Kamišli pa so sporočile, da je bila danes tarča avtomobila bombe restavracija, polna ljudi. Ubiti so bili trije civilisti, ranjenih pa je bilo devet. Eksplozija je bila silovita, saj je na posnetkih videti vsaj pet popolnoma uničenih vozil, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V zadnjih mesecih je bilo mesto že večkrat tarča bombnih napadov, za katere so praviloma odgovornost prevzeli džihadisti IS-ja.

Turška vojska je sporočila, da so bili do zdaj ubiti štirje turški vojaki, eden v četrtek, trije pa danes.

Napad na turško mesto iz Sirije

Turška tiskovna agencija Anadolu medtem poroča, da je bilo s sirske strani raketirano turško mesto Suruc blizu meje s Sirijo, pri čemer sta umrla dva civilista. Umrla sta, ko je hišo zadela raketa, ki je prišla z območja pod nadzorom kurdske milice YPG.

Pred tem so turški mediji poročali, da sta bila v kurdskem ognju v drugem obmejnem turškem mestu ranjena dva novinarja.

Boji pregnali 100.000 ljudi

S severa Sirije je od začetka ofenzive pobegnilo že okrog 100.000 ljudi, so sporočili Združeni narodi. Svet ZN-a za človekove pravice s sedežem v Ženevi je ob tem opozoril na skrb vzbujajoča poročila zaradi napadov turških enot ali z njimi povezanih oboroženih skupin.

Svetovni program za prehrano (WFP) je navedel, da je večina ljudi pobegnila z območij okoli mest Tel Abjad in Ras al Ajn blizu meje s Turčijo. Dodal je, da so v ofenzivi na teh območjih poškodovali vodovode, jezove, elektrarne in naftna polja, zaradi česar so med drugim ljudje ponekod ostali brez oskrbe z vodo.

V uradu odposlanca ZN-a za Sirijo so poudarili, da bi lahko vojaške operacije na severu države močno poslabšale že tako zelo napete humanitarne razmere. V različnih telesih ZN-a so zato vse odgovorne na terenu in v vladah pozvali, naj zaščitijo civiliste, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Evakuacija taborišča s 7.000 ljudmi

Kurdske avtonomne oblasti v tem delu Sirije so medtem začele evakuacijo taborišča Mabroka, v katerem je nastanjenih 7.000 razseljenih ljudi, da bi jih zaščitili pred turškim obstreljevanjem, poroča Al Džazira.

Taborišče, 12 kilometrov južno od meje s Turčijo, so turške sile že obstreljevale, sporočajo Kurdi. Civiliste iz taborišča bodo premestili v taborišče Ariša, bolj proti jugu.

Humanitarna organizacija Zdravniki brez meja (MSF) je medtem sporočila, da zaradi turškega napada nekatere glavne bolnišnice na območju ne delujejo, kar bo povzročilo dodaten pritisk na že tako omejeno zdravstveno oskrbo. Zaprta je tudi glavna bolnišnica v Tel Abjadu, ki je ključnega pomena.

ZDA Turčijo pozivajo h koncu operacije v Siriji

Po umiku ameriških enot, ki je omogočil turški napad na Kurde, je obrambni minister ZDA Mark Esper Turčijo pozval, naj konča operacijo na severovzhodu Sirije, saj bi to lahko imelo "resne posledice" za Ankaro.

Esper je v četrtkovem pogovoru s turškim kolegom Hulusijem Akarjem "močno spodbudil Turčijo, naj preneha delovati na severovzhodu Sirije", so navedli danes na ameriškem obrambnem ministrstvu. "Medtem ko je minister znova potrdil, da cenimo naš strateški dvostranski odnos, vdor predstavlja tveganje resnih posledic za Turčijo," je povedal ameriški minister.

Akarju je Esper povedal, da bi ustavitev turške operacije omogočila prostor za pogajanja, da bi "našli skupno pot za umiritev razmer, preden postanejo nepopravljive", poroča AFP. Esper je ponovil, da so ZDA odločno proti turški ofenzivi, saj bi lahko mednarodna koalicija izgubila ves napredek, ki ga je naredila v boju proti IS-ju.

Medtem je Erdogan je dejal, da operacije ne bodo ustavili. "Grožnje prihajajo z leve in desne," je dejal. Zagotovil je, da bodo operacijo kljub temu nadaljevali, "dokler ne bodo vsi teroristi 32 kilometrov južno od naše meje", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ob začetka ofenzive je sirsko območje, na katerem živijo Kurdi, zapustilo najmanj 70.000 ljudi. Foto: AP

Tudi Putin opozarja na možnost pobega IS-jevih borcev

Na možnost pobega IS-jevih borcev opozarja tudi ruski predsednik Vladimir Putin. To bi po njegovih besedah povzročilo njihovo okrepitev v regiji in drugod. Putin je izrazil dvom o tem, da bi Turčija med ofenzivo lahko vzpostavila nadzor nad zaprtimi džihadisti in jim preprečila beg.

Po njegovi oceni ni jasno, prek katerih držav in v katere države bodo šli borci IS-ja. "Ali bodo odšli globlje v Sirijo, na območja, ki jih nihče ne nadzira, in nato preko Irana v druge države v regiji?" je vprašal. Zato morajo nekdanje sovjetske republike mobilizirati vse vire obveščevalnih služb, SND pa svoj protiteroristični center, da bi nevtralizirali to novo grožnjo, je poudaril.

Putin je po poročanju ruske tiskovne agencija Tass še opozoril, da se skrajneži po porazu v Siriji premikajo v druge regije, med drugim na Balkan, v Jugovzhodno Azijo in območja ob južni meji držav SND, kjer skušajo vzpostaviti svoja oporišča.

Varnostni svet brez skupne izjave

Varnostni svet Združenih narodov (ZN) na izrednem zasedanju ni bil sposoben sprejeti soglasne izjave. Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je izrazil "globoko zaskrbljenost" zaradi nasilja, le peterica evropskih držav – Francija, Velika Britanija, Nemčija, Belgija in Poljska – je zahtevala konec turške ofenzive. Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je pozval tudi k nujnemu sklicu držav koalicije proti IS-ju. ZDA so na seji pozvale le k zaščiti civilistov in Turčiji naložile odgovornost za zajete člane Islamske države.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan vztraja, da je ofenziva namenjena vzpostavitvi t. i. varnega območja, na katero želi naseliti več milijonov sirskih beguncev, ki trenutno prebivajo v Turčiji.

Evropskim kritikom je zagrozil, da lahko begunce pošlje tudi v Evropo, če bo ta turško operacijo še naprej označevala za invazijo.

Erdogan grozi, Tusk odgovarja

Na Erdoganovo grožnjo se je odzval predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, ki je dejal, da "mora Turčija razumeti, da je naša glavna skrb, da bi njena dejanja lahko vodila v novo humanitarno katastrofo, kar bi bilo nesprejemljivo".

"Nikoli ne bomo sprejeli tega, da se begunci uporabljajo kot orožje in za izsiljevanje. Zato menim, da včerajšnje grožnje predsednika Erdogana nikakor niso na mestu," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dodal Tusk. Pozval je ustavitvi turškega napada in opozoril, da bo vojaško posredovanje razmere samo še poslabšalo, povečalo nestabilnosti v regiji, dodatno poslabšalo trpljenje civilistov in povzročilo njihovo razseljevanje ter spodkopalo boj proti IS-ju.

Trump je zaradi umika ameriške vojske postal tarča kritik tako doma kot v tujini. Foto: AP

Trump po umiku ameriške vojske ponuja mediacijo ZDA

Ameriški predsednik Donald Trump, ki je odredil umik ameriških enot z območja, ki ga zdaj napada Turčija, meni, da imajo ZDA tri možnosti glede odziva na turško ofenzivo proti sirskim Kurdom vojaško posredovanje do zmage, gospodarske sankcije proti Turčiji ali mediacija za dogovor med Turčijo in Kurdi. "Upam na tretjo možnost," je dodal.

Preden je odpotoval na predvolilno zborovanje v Minnesoti, je še izjavil, da "je čas, da se ameriške vojaške enote vrnejo domov", in kritiziral ameriško vojaško navzočnost na Bližnjem vzhodu. "Te vojne so povzročile le kaos in prelivanje krvi. Počasi se umikamo z Bližnjega vzhoda, a to počnemo previdno." Znova je poudaril, da upa, da bodo ZDA lahko imele odločilno vlogo pri posredovanju v sporu med Turki in Kurdi.

V tvitih je predtem še zapisal, da je kalifat Islamske države "stoodstotno poražen" in da ZDA nimajo več svojih vojakov na območju, ki so ga napadli Turki. "Svoje delo smo opravili popolno! Zdaj pa Turčija napada Kurde, s katerimi se bojuje že 200 let."

O možnosti ameriškega posredovanja med Turčijo in Kurdi se do zdaj ni govorilo. Neuradno se šušlja, da je Trump že naročil ameriškim diplomatom, naj posredujejo med obema stranema za ustavitev sovražnosti.

Republikanci zahtevajo gospodarske sankcije

Republikanci v predstavniškem domu so medtem sporočili, da pripravljajo dokument, s katerim bi ZDA zaradi vdora v Sirijo proti Turčiji uvedle gospodarske sankcije, piše BBC. Kongresnica Liz Cheney je dejala, da se mora "Ankara spoprijeti z resnimi posledicami zaradi neusmiljenega napada na naše kurdske zaveznike". "Če Turčija želi biti naša zaveznica, se mora tudi vesti tako. Kongres že dolgo z zaskrbljenostjo spremlja sodelovanje Erdoganovega režima z ameriškimi nasprotniki, kot je Rusija," je dodala. Poziv za začetek postopka za uvedbo sankcij proti Ankari je podpisalo 29 republikancev.

Sankcije le v primeru "nehumane" operacije?

Trump ves čas zavrača kritike, ker je z umikom ameriške vojske z območja praktično dovolil turško posredovanje v Siriji in s to potezo pustil na cedilu Kurde, ki so bili s podporo ZDA ključni v boju proti džihadistični Islamski državi. Izjavil je celo, da "Kurdi niso pomagali ZDA med drugo svetovno vojno". Namignil je, da bi podprl sankcije proti Turčiji, če bi njihova operacija postala "nehumana", kar naj bi po razlagi Bele hiše pomenilo "etnično čiščenje, zračne in druge napade, usmerjene na civilno prebivalstvo, ter topniško obstreljevanje".

Zaradi turškega napada zbežalo deset tisoče ljudi
Vse hujši spopadi na severovzhodu Sirije