Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg na novinarski konferenci v Bruslju po prvem dnevu virtualnega zasedanja obrambnih ministrov.  Foto: EPA
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg na novinarski konferenci v Bruslju po prvem dnevu virtualnega zasedanja obrambnih ministrov. Foto: EPA

Stoltenberg je pogovore o viziji Nato 2030 na splošno opisal kot zelo dober začetek razprave. Na konkretno vprašanje glede razprave o predlogu krepitve skupnega proračuna pa je na novinarski konferenci najprej poudaril, da je predstavil vrsto predlogov, ki pokrivajo številna pomembna področja.

Poleg krepitve skupnega proračuna Stoltenberg predlaga tudi jasnejše nacionalne cilje glede odpornosti, letni pregled ranljivosti ključne infrastrukture in tehnologij, novo zavezniško inovacijsko pobudo za zagotovitev tehnološke odličnosti Nata, krepitev usposabljanja in zmogljivosti v partnerskih državah in soseščini, krepitev sodelovanja s podobno mislečimi državami, krepitev političnega usklajevanja, nadgradnjo zavezniškega strateškega koncepta in obravnavo vprašanja vpliva podnebnih sprememb na varnost.

Skupni proračun za jedrne dejavnosti odvračanja in obrambe
V ospredju pozornosti je sicer prav predlog krepitve skupnega proračuna za jedrne dejavnosti odvračanja in obrambe, na primer v podporo pri nameščanju zavezniških sil v vzhodnih članicah, pri varovanju zračnega prostora, pri pomorskih dejavnostih in pri izvajanju vaj.
Namen tega je po Stoltenbergovih besedah zaveznice spodbuditi, da prispevajo več zmogljivosti na ozemlju članic Nata. Zdaj stroške za zagotavljanje teh zmogljivosti krijejo zaveznice same, njegov predlog pa predvideva, da del teh stroškov pokrije Nato, je dejal. Ob tem je poudaril, da so se vsi strinjali, da je treba okrepiti obrambne izdatke. Pri tem pa gre za nekaj drugega, gre za to, kako se porablja denar, gre za to, da se več denarja porabi skupaj, je pojasnil.

Natov proračun vreden 2,57 milijarde evrov, Slovenija prispeva 5,9 milijona evrov
Natov proračun zdaj znaša 2,57 milijarde evrov. Slovenija vanj prispeva 5,9 milijona evrov ali 0,23 odstotka. Kolikšno naj bi bilo povečanje skupnega proračuna, za zdaj ni znano. Je pa o tem pričakovati še veliko razprave.

Sedmo leto zapored krepitev obrambnih izdatkov
Ministri so v sredo znova pregledali napredek pri uresničevanju obrambnih ciljev. Letošnje leto bo po Stoltenbergovih besedah sedmo zaporedno leto krepitve obrambnih izdatkov, pri čemer so evropske zaveznice in Kanada od leta 2014 izdatke povečale za 190 milijard ameriških dolarjev. Devet članic naj bi letos izpolnilo cilj dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo, 24 pa naj bi jih izpolnilo cilj, da se petina obrambnega proračuna nameni za naložbe v opremo.

Slovenija letos za obrambo predvidoma 1,29 odstotka BDP-ja
Slovenija naj bi, upoštevaje novi zakon o naložbah v vojsko, ki pa še ne velja, po neuradnih informacijah letos namenila 1,29 odstotka BDP-ja za obrambo in 15,38 odstotka obrambnega proračuna za naložbe. To je še daleč od omenjenih Natovih ciljev dveh in dvajsetih odstotkov, ki naj bi jih zaveznice izpolnile do leta 2024.

Drugi dan o Afganistanu in Iraku
Drugi dan srečanja, ki poteka na daljavo, bodo ministri, med njimi tudi slovenski Matej Tonin, razpravljali o zavezniških misijah v Afganistanu in Iraku. Končne odločitve glede umika Natovih sil iz Afganistana se sicer še ne pričakuje.

Konec junija vrh Nata z Bidnom?
To je prvo ministrsko zasedanje z novo ameriško administracijo pod vodstvom predsednika Joeja Bidna, ki se ga udeležuje tudi novi ameriški obrambni minister Lloyd Austin. Ta je pred zasedanjem tvitnil, da bodo njegova sporočila kolegom jasna – da se morajo skupaj posvetovati, skupaj odločati in skupaj delovati. "Trdno verjamem, da so ZDA najmočnejše, ko delujejo kot del ekipe," je še zapisal. Stoltenberg poudarja, da bo prvi vrh zavezništva z Bidnom, ki bi po neuradnih navedbah lahko bil konec junija, edinstvena priložnost za začetek novega poglavja v čezatlantskih odnosih in za okrepitev zavezništva, ki se spoprijema z vse močnejšo Kitajsko in vse agresivnejšo Rusijo. Tudi od nove ameriške administracije je sicer pričakovati vztrajanje pri krepitvi obrambnih izdatkov v evropskih zaveznicah in Kanadi.