Dopisnika RTV Slovenija iz Londona je v intervjuju za MMC približal pregovorno britansko privrženost tradiciji in kronanim glavam, razložil vpliv Elizabete II. na vsakdanjo britansko politiko, njeno poznavanje Slovenije ter pokrivanje kraljičinega obiska v britanskih medijih. Spomnimo, Elizabeta II. bo v torek v spremstvu vojvode Edinburškega, princa Filipa, na povabilo predsednika države Danila Türka obiskala Slovenijo. Ostala bo do četrtka.

Kako veliko je spoštovanje do kraljice v Veliki Britaniji?
Ker je Velika Britanija ali Združeno kraljestvo ustavna monarhija, je britanska kraljica Elizabeta II. voditeljica države, t. i. Head-Of-State, in je torej najvišja moralna in politična avtoriteta v državi. Monarhinja je prav tako najvišja moralna avtoriteta državam Commonwealtha ali 53 suverenim državam, nekdanjim britanskim kolonijam, ki so, kot pravimo najpogosteje, ostale pod britansko krono. Britanska kraljica uživa spoštovanje vseh državljanov, je pa seveda res, da je razumevanje odnosa Britancev do svojega suverena, konkretno Elizabete II., za Nebritance pogosto težje ali vsaj malenkost bolj, lahko rečemo, kompleksno, celo zakomplicirano.

Ta odnos ima tradicijo, tradicija pa je nekaj, kar lahko razume le tisti, ki jo doživlja daljše časovno, zgodovinsko obdobje. Pogosto me sprašujejo, ali je način, tip odnosa Britancev do njihovega suverena primerljiv z znamim odnosom Jugoslovanov do predsednika Tita ali Slovencev do vrhovnih političnih avtoritet in vodij v samostojni Sloveniji. Ne. Britanci, tako kot tudi vsi državljani drugih, vzemimo, evropskih monarhij, svoje kralje in kraljice spoštujejo, jih imajo radi, se po njih zgledujejo, (delno tudi) upoštevajo njihove nasvete, gotovo pa je, tako v Britaniji kot tudi na Švedskem, Danskem, Nizozemskem, v Španiji itd. le peščica tistih, ki takoj, ko zjutraj odprejo oči, vselej najprej pomislijo izključno na kronano glavo, na starešine v kraljevi palači ipd.

Če ima kdor koli ka j kritizirati politično, gospodarsko ali splošno družbeno stanje v državi, najprej pomisli, ali pa med zobmi kakšno pripomni na račun vlade. Za ponazoritev tega je lahko primer: demonstracije proti vojni ali sodelovanju v vojaških akcijah v Iraku – kritike so uperjene proti vladnim odločitvam, vladni politiki, ali pa so bile namenjene proti nekdanjemu zavezništvu med predsednikoma Bushem in Blairom. Nikoli nihče v tem smislu ne omenja v vloge monarha. Ob nedavni tragični letalski nesreči v Madridu so Španci, na primer, rohneli nad opešanim gospodarstvom države in posledično zmanjšano skrbjo za varnost v zračnem prometu – na te kritike je potem odločen, da bo stekla preiskava in da bo od zdaj pa za vse poskrbljeno, odgovarjal predsednik vlade. Nihče ni žugal proti španskemu kralju. Je pa seveda tudi kralj Carlos obiskal ponesrečene v bolnišnicah in izrekel sožalje sorodnikom žrtev.

Če se vrnem torej v Veliko Britanijo. V zadnjem času sem velikokrat pojasnjeval, kako je z občasnimi pobudami za ukinitev monarhije. Te v demokracijah seveda obstajajo, se porajajo in nato tudi potihnejo, zamrejo. Vzdrževanje kraljeve družine navsezadnje ni brezplačno, ni pa tudi posebej gromozanski strošek za vsakega izmed davkoplačevalcev. Priljubljenost britanske kraljeve družine pa, kot vemo, krepko presega meje Združenega kraljestva, tako da imajo Britanci že od prilivov od obiskov tujih turistov tudi ali pa celo pretežno na račun instituta monarha nemalo koristi.

Morda je zanimivo ob vprašanju o protirojalistih pojasniti, da, na primer, vljudnosti in vznesenosti ob podeljevanju častnih nagrad zaslužnim državljanom občasno zmoti odločitev koga od v javnosti znanih imen, da bo priznanje zavrnil. To so osebne odločitve posameznikov, ki imajo svoja prepričanja in načela, in marsikdo od teh, ki se odločijo in javno izrečejo nekaj podobnega kot, “kaj pa me briga kraljica in ves ta osladen cirkus okrog nje”, imajo preprosto svoje politične, verske, družinske, tudi profesionalne in druge vrste zamer ali kaj tretjega, in torej kraljičino pozornost odklonijo. Je pa še bolj zanimivo to, da jih ni malo tistih, ki so priznanje kraljice najprej, v svojih mlajših, bolj divjilh življenjskih obdobjih zavrnili, pozneje pa si premislili in priznanje ali priznanja vendarle sprejeli.

Ali ima kraljica kakšen vpliv na politiko (formalen ali neformalen)?
Kraljica javno ne izraža političnih stališč ali političnih prepričanj, je pa zelo dobro poučena o političnem, socialnem, gospodarskem stanju v državi. Znana je izjava enega od laburističnih prvakov iz obdobja vladavine premierke Margaret Thatcher, ki je nekako javno ugibal oziroma zatrjeval, da ima občutek, da če bi kraljica Elizabeta II. odšla na volišče, bi v znak protesta proti tedanjim slabim socialnim in gospodarskim razmeram gotovo volila za levičarje. Kaj takega kraljica ni izrekla niti zapisala, je pa ta krilatica lahko zadostno znamenje, da kraljico še kako skrbi, kaj se dogaja v državi.

Kako pogosti so njeni obiski v tujini?
Kraljica gre navadno na pot dvakrat na leto. To je spomladi in jeseni. Njeni obiski na tujem so po dolžini, po številu protokolarnih in drugih obveznosti različni.

Ali kraljica kaj pozna Slovenijo?
Kot mi je novembra lani po sprejemu v Buckinghamski palači zatrdil premier Janez Janša, britanska kraljica zelo dobro pozna zgodovino Slovencev in tudi zgodovino slovenske države. Mednarodni odnosi so področje, o katerem, glede na izkušnje in dolgoletno natančno seznanjanje z dogajanji po svetu, za kar skrbijo njeni osebni tajniki in svetovalci , britanska kraljica ve veliko več kot marsikateri svetovni politik. Ne pozabimo, da ima kraljica tudi posebno vlogo v diplomatsko-protokolarnem režimu. Glede na njeno skrb, resnost in prizadevnost si je težko zamisliti, da ob sprejemanju poverjenih pisem ob imenovanjih novih veleposlanikov tujih držav v Veliki Britaniji ne bi zelo natančno vedela, o kom ali o čem se govori. Z nekaj cinizma bi ob tem vprašanju dodal, ali si predstavljate, da nekdo, ki je 60 let direktor banke, ne bi vedel, kaj so to kovanci, še bolje - zlatniki.

Ali britanski mediji pišejo o njenem obisku v Sloveniji?
O tem, kaj lahko pričakujemo od objav v britanskih mediji o kraljičinem obisku v Sloveniji, sem se ravno včeraj pogovarjal z njenim nekdanjim predstavnikom za odnose z javnostmi. To je oziroma bo najbolj in najprej odvisno od dnevnega medijskega dogajanja v torek in sredo. Včeraj je kraljica v Buckinghamski palači gostila vse generacije ustvarjalcev znamenite popoldanske britanske otroške televizijske oddaje Blue Peter. Ta vest je bila uvrščena v vsa televizijska dnevniška poročanja. Upajmo, da bodo lepote Slovenije in gostoljubje Slovencev prihodnji teden prav tako.

C. R.