Slovesnosti se skupaj s peterico nekdanjih internirancev iz Slovenije udeležuje tudi predsednik republike Borut Pahor. Pahor je ob tem opozoril, da na grozote, kakršnim smo bili priča v Auschwitzu, ne smemo nikoli pozabiti, da se ne bi ponovile.

"Samo v tem taborišču so zavestno pobili več kot polovico prebivalstva naše države. To se je lahko zgodilo zaradi popolne moralne katastrofe, zaradi izgube slehernega moralnega kompasa. In to se je zgodilo vsega 20 let po koncu prve svetovne vojne," je spomnil Pahor. Kot je dodal, se danes resda zdi, da se vojni da izogniti, a za mir si moramo dejavno prizadevati. "Z nami so še žive priče teh grozot. In niso neme priče. Lahko izpovejo to grozo in mi jo moramo slišati in ukrepati."

Pahor bo poleg tega položil svečo v spomin žrtvam k spominski plošči, ki ima od leta 2008 napis tudi v slovenskem jeziku.

Na slovesnosti ga spremljajo tudi nekdanje interniranke Sonja Vrščaj, Marija Srpčič, Dana Valič Klanšček in Elizabeta Kumer Mavrič. Ukradene otroke, preživele v taborišču, predstavlja Janez Deželak, Judovsko skupnost Slovenije pa Luka Woititz, potomec taboriščnika. V Auschwitzu je bilo zaprtih 2.342 zapornikov iz Slovenije, 1.331 jih je tam umrlo.

Politiki na slovesnosti ob odprtju so z izjemo uvodnega nagovora poljskega predsednika Bronislawa Komorowskega molčali, osrednja pozornost gre besedam predstavnikom preživelih.
Komorowski je pozval k odločni akciji proti rasizmu in antisemitizmu. "Spomnimo se, kam vodi kršitev mednarodnega prava o samoodločbi narodov," je dejal. Iz Auschwitza, ki ga je označil kot "pekel sovraštva in nasilja", je treba obsoditi vse oblike sovraštva, ob tem pa opozoril, da se je treba upreti vsakršni relativizaciji nacističnih zločinov. "Nemški nacionalsocialisti so mojo poljsko domovino spremenili v večno judovsko pokopališče."

Ob tem je dodal, da Poljska "spoštuje in priznava" vlogo sovjetske Rdeče armade pri osvoboditvi Auschwitza pred 70 leti. Potegnil pa je tudi vzporednice med dvema totalitarizmoma - nemškim nacističnim režimom in sovjetskim, ob tem pa spomnil na pokol poljske elite v času sovjetskega diktatorja Stalina.

Komemoracije pred vrati nekdanjega taborišča se udeležujejo voditelji skoraj 40 držav, pričakujejo tudi 300 preživelih iz Auschwitza in veterane Rdeče armade, ki so taborišče osvobodili.

Putin svari pred "pisanjem zgodovine na novo"
Med zbranimi ni ruskega predsednika Vladimirja Putina, v Kremlju pa so pojasnili, da ni dobil uradnega vabila. Poljski organizatorji so dali vedeti, da nobena izmed držav ni dobila uradnega vabila, a protokol so spremenili šele letos in uradno niso povabili nobenega tujega voditelja. Sočasno pa je častni gost proslave ukrajinski predsednik Petro Porošenko, ki ga je osebno povabila poljska premierka Ewa Kopacz. Rusijo na slovesnosti na Pojskem, eni ostrejših kritikov ruske vpletenosti v Ukrajini, zastopa vodja Putinovega urada Sergej Ivanov.

Putin se je danes v Judovskem muzeju in centru strpnosti v Moskvi udeležil ruske slovesnosti v spomin na obletnico osvoboditve Auschwitza. Putin je ob tem Zahod in Ukrajino obsodil poskusov pisanja zgodovine na novo. Opozoril je tudi pred politiko dvojnih standardov, ki jo je po njegovem mnenju mogoče videti v spopadih na vzhodu Ukrajine. "Kakršni koli poskusi, da bi te dogodke zamolčali, popačili, pisali zgodovino na novo, so nesprejemljivi in nemoralni," je dejal. "Za temi poskusi se pogosto skriva želja, da bi skrili lastno sramoto, sramoto zaradi strahopetnosti, hinavščine in izdaje, da bi skrili tiho soudeležbo, pasivno ali aktivno, z nacisti."

Največje pokopališče v zgodovini človeštva
Zloglasno nacistično taborišče velja za največje pokopališče v zgodovini človeštva. V tamkajšnjih plinskih celicah so pobili več kot milijon ljudi. Poleg tega so številni umrli zaradi izčrpanosti, mučenja, lakote in posledic psevdomedicinskih poskusov.

Obletnica osvoboditve taborišča se v svetu zaznamuje kot mednarodni dan spomina na žrtve holokavstva. Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, bodo v Sloveniji prihodnje dni številni dogodki v spomin na žrtve in preživele ter za ozaveščanje in izobraževanju o holokavstu.

Opozorili so še, pa ob tem ne gre spregledati številnih kriznih žarišč in nasilnih izrazov diskriminacije ter nestrpnosti, s katerimi se spoprijema svet danes. Na MZZ-ju se bodo zato še naprej zavzemali za spoštovanje "vseh človekovih pravic za vse" in vladavine prava ter zagovarjali koncept odgovornosti za preprečitev najhujših kršitev človekovih pravic.
Gauck: Auschwitz del nemške identitete
"Auschwitz je del nemške identitete," je v nagovoru v nemškem parlamentu dejal nemški predsednik Joachim Gauck. "Spomin na holokavst ostaja pri vseh Nemcih. Ni nemške identitete brez Auschwitza. Spada k zgodovini te države."

Predsednik bundestaga Norbert Lammert je v nagovoru Nemce pozval, da ohranjajo spomin na dejanja nacistične Nemčije. "Zadnji rodovi niso odgovorni za grozljivo zgodovino naše države, ampak za to, kako se soočiti z njenim spominom," je dejal Lammert.

"Ne smemo pozabiti. To dolgujemo milijonom žrtev," pa je dejala nemška kanclerka Angela Merkel. Obenem je dejala, da je čudovito, da danes več kot 100.000 Judov živi v Nemčiji. Merklova je še dodala, da je "sramota, da so ljudje v Nemčiji nadlegovani, da jim grozijo ali jih napadajo, če se kakor koli identificirajo kot Judje ali z izraelsko državo". Merklova je v svojem nagovoru še dejala, da je Auschwitz opozorilo, da ljudje ne bi smeli podpirati sovražnih gesel proti beguncem in migrantom.

Orban: "Izbrali smo slabo namesto dobrega"
Medtem pa je madžarski premier Viktor Orban prvič priznal, da je njegova država sodelovala v holokavstu. Kot je dejal, so številni Madžari "izbrali slabo namesto dobrega" in pomagali pri deportacijah Judov v koncentracijska taborišča. "Ko bi morali pomagati, nismo pokazali ljubezni in zanimanja in številni Madžari so izbrali slabo namesto dobrega, sramotno namesto častnega," je dejal Orban na judovskem pokopališču v Budimpešti na slovesnosti ob obletnici osvoboditve Auschwitza.

Holokavst je Orban označil za nacionalno tragedijo za Madžarsko in nepopravljivo izgubo za judovsko skupnost.

V holokavstu je umrlo okoli 600.000 madžarskih Judov, med njimi so jih ob sodelovanju madžarskih žandarjev večino deportirali v Auschwitz po nemški okupaciji Madžarske marca 1944. Skoraj tretjina žrtev v zloglasnem koncentracijskem taborišču so bili madžarski Judje.

Vlogo Madžarske pri deportacijah je sicer že priznal nekdanji predsednik države Janos Ader, Orban pa je o tem molčal vse do ponedeljka. Judovske organizacije so zato njegovi vladi lani ob 70. obletnici holokavsta očitale prikrivanje zgodovine.