Naslovnica, ki je dvignila pritisk Obami in njegovemu štabu. Foto: EPA
Naslovnica, ki je dvignila pritisk Obami in njegovemu štabu. Foto: EPA
Obama je od začetka nasprotoval vojni v Iraku. Foto: EPA
Obamin govor o Iraku

Ob tem na steni v ovalni pisarni Bele hiše visi portret voditelja Al Kaide Osame bin Ladna, v kaminu pa gori ameriška zastava. Vodja kampanje demokratskega predsedniškega kandidata je karikaturo označil za neokusno in žaljivo. Tednik se brani, rekoč, da so želeli z njo satirično prikazati, kako desničarji napadajo senatorja iz Illinoisa in ga skušajo prikazati kot nedomoljuba in človeka, ki ne bo sposoben obračunati s teroristi.

Na potezo enega bolj branih tednikov so se odzvali tudi v taboru Obamovega nasprotnika republikanca Johna McCaina: njegov tiskovni predstavnik je ostro obsodil karikaturo.

Tednik upravičuje naslovnico
Karikaturo, delo Barryja Blitta, so pri tedniku vzeli v bran, rekoč, da predstavlja združitev številnih izmišljenih podob para Obama, ki so plod napačnih predstav. Na naslovnici se bohoti napis Politika strahu (The Politics of Fear), Obamova podoba človeka v muslimanskih oblačilih pa je odziv na lažnive namige, da je senator, sicer kristjan, radikalni musliman. "Goreča zastava, nacionalistična in islamska oblačila, stisnjena pest, portret na zidu? Vse to so odmevi številnih napadov. Satira je eden izmed načinov, ki ga uporabljamo za izražanje, in njen glavni namen je razčistiti stvari, pokazati ogledalo predsodkom, sovraštvu in absurdu. In to je vsebina te naslovnice," so pri New Yorkerju zapisali v izjavi.

Stisnjena pest se nanaša na podobo Obame in njegove žene iz meseca junija, ko sta nastopila na zborovanju stranke v St. Paulu v ameriški zvezni državi Minnesota. Takrat so nekateri dejali, da sta udarjala s pestjo, komentatorka Fox Newsa E. D. Hill pa je potezo Obame označila kot terorističen sunek. Pozneje se je Hillova opravičila in dejala, da z opazkami ni mislila resno, a je bilo, kot kaže, prepozno, saj je ostala brez svoje oddaje.

Obama naj bi imel danes enega najpomembnejših zunanjepolitičnih govorov, v katerem bo predstavil zunanjepolitične prioritete, predvsem glede Iraka in vprašanja nacionalne varnosti. Konec tedna naj bi obiskal nekatere evropske države, Irak, Izrael in predvidoma tudi Afganistan. Obama je obljubil, da se bo večina ameriških vojakov v primeru njegove zmage iz nemirnega Iraka umaknila do poletja 2010, medtem ko McCain obljublja vrnitev do leta 2013.

Rezultati zadnje javnomnenjske raziskave Washington Posta in ABC-ja kažejo, da McCain uživa skoraj isto podporo glede svoje politike do Iraka kot Obama.

K. T.

Obamin govor o Iraku