Pristojni organi opozarjajo, da je pomoči premalo. Foto: EPA
Pristojni organi opozarjajo, da je pomoči premalo. Foto: EPA
Ljudje se selijo v barakaska naselja, kjer imajo več možnosti, da bodo dobili pomoč. Foto: EPA
Suša v Keniji
Zaradi suše je poginilo veliko glav živine. Foto: EPA

Predstavnik Karitasa, ki sodeluje pri programu World Food Programme, je dejal, da nekatere družine rušijo domove in se selijo na obrobja mest, kjer si zatočišče poiščejo v tamkajšnjih revnih barakarskih naseljih. "V neki vasi se je 50 odstotkov prebivalcev preselilo v slume. Pritisk na mesta se bo še povečal. Tega nismo videli že zelo dolgo časa," je povedal Steven Waweru. Napovedal je še, da se bo ljudem, če dežja ne bo še prihodnjih šest mesecev, zelo slabo godilo. Pridelek je namreč močno upadel, zaradi česar se je povečala smrtnost med otroki.

Najbolj so prizadeta območja na severu države, saj v nekaterih vaseh ni deževalo že več let. Kmet Philip Lolua je za New York Times dejal, da se je njegov zelen pašnik spremenil v prah. Zaradi pomanjkanja vode je poginila njegova čreda ovac in kamel, pred kratkim pa mu je zaradi lakote umrl tudi 3-letni sin. "Če nam nihče ne bo prihitel na pomoč, bom umrl tu, prav tu," dodaja Loula.

Več nasilja in kriminala
Napetost pa narašča tudi v slumih, kjer se ljudje borijo še za zadnje koščke rodovitnih pašnikov. "Očitno bo v mestih še več kriminala - prostitucija in delo otrok sta se že povečala, saj ljudje naredijo kar koli, da bi dobili šiling ali dva, da si lahko kupijo hrano, ki je v teh dneh zelo draga," pravijo predstavniki oblasti.

Etiopija, Sudan, Somalija, morda tudi Nigerija in Čad so države, ki so bile sinonim za sušo in lakoto, a ne Kenija. Država je ena najrazvitejših v Afriki, ima močno gospodarstvo, številne pisarne organizacij Združenih narodov in na tisoče človekoljubnih delavcev. Ti so katastrofo napovedovali, a zdi se, da so oblasti, ki so jih paralizirali politični boji, povsem preslišale opozorila.

Za zdaj mednarodna pomoč v državo ne prihaja v potrebnih količinah. Predstavniki omenjenega programa Združenih narodov opozarjajo, da kar štirje milijoni prebivalcev nujno potrebujejo pomoč, a države se odzivajo počasi, zaradi česar je klic v sili po več kot pol milijarde dolarjev pomoči uresničen manj kot polovično.

Politikov lakota ne zanima
Delno odgovornost bi lahko nosili tudi kenijski voditelji. Grajajo jih tako veleposlaniki Zahoda kot tudi lasten narod. Kritike sledijo volitvam leta 2007, zaradi katerih je v nasilju po državi umrlo več kot 1.000 ljudi. A kljub temu se politiki bolj ukvarjajo z volitvami, ki bodo čez tri leta.

V dolini Rift ljudje jedo kaktuse, saj je zanje koruza postala predraga, celo v najbolj prestižnih sosekah Nairobija so hiše tudi po en teden brez oskrbe s tekočo vodo. Soseske so tudi temačne, saj se država zanaša na hidroelektrarne, manj dežja pa pomeni manj elektrike.

Politiki sicer že govorijo, da so poskrbeli za pomoč, hkrati pa si pred realnostjo zatiskajo oči. Čaunga Mvačaunga, ki je okrožni predstavnik v zelo prizadetem mestu Lokori na severu države, se je ob vprašanju, kako komentira na desetine mrtvih otrok zaradi lakote, povsem naježil. "Lakote? Kako pa vemo, da so umrli zaradi lakote? Vem, da ni dovolj hrane za vse, a lahko smo prepričani, da ne bo zaradi lakote umrl nihče, dokler bo tu vlada. Pokažite mi mrliške liste," je dejal.