V Evropi je jedrska energija po nesreči v Černobilu postala nepriljubljena, vendar se to v zadnjih letih spreminja, saj jedrske elektrarne ne prozivajajo toplogrednih plinov. Foto: EPA
V Evropi je jedrska energija po nesreči v Černobilu postala nepriljubljena, vendar se to v zadnjih letih spreminja, saj jedrske elektrarne ne prozivajajo toplogrednih plinov. Foto: EPA

V skladu z zakonom, ki ga je leta 2000 sprejela koalicijska vlada med socialdemokrati in zelenimi, morajo 17 nemških jedrskih elektrarn zapreti do leta 2020.

Krščanski demokrati Angele Merkel, ki bo vodila vlado, so pred volitvami obljubljali podaljšanje obratovanja jedrskih elektrarn v povprečju za osem do 40 let.

Pogajanja o tem so bodo nadaljevala drugi teden, obe stranki pa sta se že dogovorili, da bodo kljub razhajanjem glde vprašanja jedrske energije tudi v prihodnje ohranili politiko dosedanje vlade, ki je spodbujala razvoj alternatvinih virov energije.

Merklova je sicer izrazila optimizem glede pogajanj s koalicijskimi partnerji v SPD-ju in meni, da bi jih lahko kmalu končali.