Dvig kubanske zastave na veleposlaništvu v Washingtonu. Foto: Reuters
Dvig kubanske zastave na veleposlaništvu v Washingtonu. Foto: Reuters
Kuba
Čeprav ZDA in Kuba odpirajo svoji veleposlaništvi v Havani in Washingtonu, bo še vedno obstajala omejitev potovanj ameriških državljanov na Kubo. Foto: MMC RTV SLO/EPA
ZDA in Kuba obnovile diplomatske stike

Diplomatski odnosi se obnavljajo po odločitvi ameriškega predsednika Baracka Obame, da bodo ZDA korenito spremenile svojo politiko do Kube. Po njegovem mnenju se je dozdajšnja izkazala za neuspešno, saj je nekaj več kot pol stoletja blokade komunistični režim le še utrdilo na oblasti.

Ob tej priložnosti sta se v Washingtonu na uradnih pogovorih sešla ameriški državni sekretar John Kerry, ki bo Kubo obiskal 14. avgusta, in kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez. Rodriguez je ob tem opozoril, da bo zgodovinska obnovitev odnosov med državama smiselna samo, če ZDA dvignejo svoj trgovinski embargo, Kubi pa vrne svojo vojaško oporišče v Guantanamu na zahodu otoka.

Rodriguez se je udeležil tudi slovesnosti, na kateri so kubansko predstavništvo v Washingtonu povišali v veleposlaništvo in na stavbi slavnostno izobesili kubansko zastavo.

Korak k normalizaciji odnosov
Odprtje veleposlaništev je le eden izmed prvih korakov na težki poti normalizacije odnosov. Popolne normalizacije ne bo, dokler bo veljal ameriški embargo, ki ga lahko ameriški predsednik omili le do določene mere.

Obama je sicer do zdaj že olajšal potovanje in poslovanje na Kubo ter nakup cigar in ruma, za kaj več pa bo potreben ukrep ameriškega kongresa, v katerem republikanci zagovarjajo embargo.

Proti ukinitvi embarga so sicer nekateri demokrati, predvsem tisti, ki izhajajo iz kubanskega izseljevanja ali pa so od nje finančno ali volilno odvisni. Drugi nasprotniki odprave embarga vztrajajo pri demokratičnem napredku in večji zaščiti človekovih pravic na Kubi. Pogoj je tudi vrnitev po revoluciji zaplenjenega ameriškega premoženja.

Kuba zahteva vrnitev premoženja
Vrnitev premoženja sicer zahteva tudi Kuba, ki so ji ZDA leta 1903 vsilile pogodbo o neskončnem najemu ozemlja za vojaško oporišče Guantanamo, kjer je danes taborišče za teroristične osumljence. Havana zahteva Guantanamo nazaj, a Washington se s tem ne strinja.

Nadaljnja normalizacija odnosov bo odvisna tudi od izida ameriških predsedniških volitev leta 2016. Ob morebitni zmagi republikanca se lahko zgodi, da se bo kolo obrnilo nazaj. Med republikanskimi kandidati z izjemo senatorja Randa Paula iz Kentuckyja namreč ni kandidata, ki bi normalizacijo odnosov s Kubo podpiral.

ZDA in Kuba obnovile diplomatske stike