Volivci pred stenskim portretom nekdanjega voditelja Huga Chaveza čakajo na oddajo glasu. Venezuelska ustava se je nazadnje spremenila prav pod Chavezom, a so takrat pred uvedbo sprememb izvedli referendum. Foto: Reuters
Volivci pred stenskim portretom nekdanjega voditelja Huga Chaveza čakajo na oddajo glasu. Venezuelska ustava se je nazadnje spremenila prav pod Chavezom, a so takrat pred uvedbo sprememb izvedli referendum. Foto: Reuters
Vojaki na volišču
Vojaki so eni izmed 2,8 milijona javnih delavcev, ki jim je bilo ukazano voliti. Sicer so za varovanje volišč oblasti na ulice poslale kar 200.000 vojakov. Foto: Reuters
V Venezueli potekajo sporne volitve

Venezuelsko tožilstvo je sporočilo, da so v soboto zvečer na njegovem domu v kraju Ciudad Bolivar ubili enega izmed vidnejših kandidatov, 39-letnega pravnika Joseja Felixa Pinedo.

Med protestom, ki so ga pripravili še pred odprtjem volišč, je bil ubit aktivist opozicije Ricardo Campos, mladinski sekretar stranke Accion Democratica in tudi član opozicijske koalicije MUD, so sporočili iz parlamenta. Časopis El Universal je medtem poročal, da sta bila na protestih ubita še dva moška.

Čeprav so oblasti v četrtek prepovedale proteste in zagrozile z dolgimi zapornimi kaznimi, so protestniki dan pred volitvami na cestah v prestolnici Caracas iz lesenih palet in bodeče žice postavili nove barikade. Pri tem so varnostne sile protestnike poskušale razgnati z oklepniki, tamkajšnji mediji poročajo tudi o streljanju, poroča BBC.

Maduro napoveduje zmago
Nedeljske volitve so se začele ob šesti uri zjutraj po krajevnem času. Maduro je v televizijskem nagovoru v soboto napovedal veliko zmago na teh volitvah in jih označil za najpomembnejše do zdaj. Ob oddaji glasu v Caracasu je dejal, da je prvi, ki je oddal svoj glas. "Boga prosim za blagoslov, da bodo ljudje lahko svobodno uresničili svojo demokratično pravico do volitev," je dejal Maduro v spremstvu žene Cilie Flores, ki je - tako kot tudi njegov sin - med kandidati na volitvah.

Protestniki zažgali volilne naprave
Protestniki so sicer onemogočili delovanje okoli 50 volilnim točkam po državi, na nekaterih so uničili volilno gradivo, na drugih pa sploh niso dovolili (vz)postavitve. V zahodni zvezni državi Tachira je več sto ljudi zažgalo volilne naprave, nameščene v šolah. Vodja osrednje volilne komisije Tibisay Lucena je potrdil požig volilnih naprav na nekaterih voliščih. Po državi je sicer nameščenih več kot 200.000 vojakov, da bi preprečili morebitne napade na volišča.

Volilna skupščina bo sestavljena iz 545 članov, izbranih iz vse države, njena naloga pa bo dopolniti ustavo. Za položaje se poteguje več kot 6.000 kandidatov, med katerimi pa ni predstavnikov opozicije. Maduro je sicer zagotovil, da bodo morali novo ustavo potrditi tudi državljani na referendumu, ni pa še pojasnil, kakšne spremembe ustave so predvidene.

Kritiki opozarjajo, da bodo pri izbiri dveh tretjin delegatov največ veljali glasovi v manjših občinah, kjer predsednik tradicionalno uživa večjo podporo. Problematična je tudi razporeditev glasov - v podeželski zvezni državi Falcon bodo na primer izvolili 26 predstavnikov, medtem ko jih bodo v dvakrat bolj poseljenem Caracasu izvolili le sedem. Preostalo tretjino mest bodo zavzeli predstavniki posebnih skupin, kot so študentje, ribiči in kmetovalci.

Javni delavci morajo voliti
Vlada se boji nizke volilne udeležbe, zato so 2,8 milijona javnim delavcem ukazali obvezno glasovanje. Sodeč po javnomnenjski raziskavi ustavodajni skupščini, ki bo ustavo spreminjala brez udeležbe parlamenta, nasprotuje okoli 70 odstotkov od skupno 30 milijonov Venezuelcev.

Izvoljena ustavodajna skupščina se bo prvič sešla 72 ur po volitvah. Oblasti so že namignile, da bodo najprej razrešili vrhovno tožilko Luiso Ortega, ki je javno kritizirala volitve.

Nekateri lahko glasujejo dvakrat
Politični strokovnjak Eugenio Martinez je opomnil, da lahko okoli 20 milijonov volilnih upravičencev svoj glas odda dvakrat, zato je veljavnost volitev vprašljiva, prav tako pa ne bo prisotnih mednarodnih opazovalcev.

Mednarodno nasprotovanje volitvam
Zaradi nemirov v Venezueli in današnjih volitev v ustavodajno skupščino so zaskrbljeni tudi drugje po svetu. ZDA, EU in več latinskoameriških držav - med njimi Argentina, Brazilija, Kolumbija in Mehika - so izrazili nasprotovanje volitvam, ker predstavljajo grožnjo demokraciji. ZDA so že uvedle sankcije proti 13 zdajšnjim in nekdanjim višjim predstavnikom Venezuele ter odpoklicale svoje diplomate. Kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos pa je dejal, da izidov volitev ne bodo priznali.

Venezuelska ustava je bila nazadnje spremenjena leta 1999 na pobudo takratnega voditelja Huga Chaveza, vendar je ta takrat odobritev ljudstva najprej pridobil na referendumu.

V Venezueli potekajo sporne volitve