Primer razkošne in nepotrebne vladne gradnje, ki jezijo Kitajce: 157 m visoki Prstan življenja v Fušanu na severovzhodu države, ki je samo razgledna točka. Foto: EPA
Primer razkošne in nepotrebne vladne gradnje, ki jezijo Kitajce: 157 m visoki Prstan življenja v Fušanu na severovzhodu države, ki je samo razgledna točka. Foto: EPA
Migrantski delavec pred gradbiščem v okolici kitajske državne televizije CCTV
Kljub političnemu monopolu je kitajska partija občutljiva na nezadovoljstvo državljanov in razsipnost je ob korupciji glavni greh proti kateremu se bojuje nova generacija oblastnikov. Foto: EPA
Bo Šilaj
Bo Šilaj je vodil mesto Čongking, ki je postal zgled modernega kitajskega uspeha, kjer se je gospodarski razcvet križal z dobrim življenjskim standardom, s svojim populizmom pa je postal kandidat za sam državni vrh, a namesto napredovanja se je zapletel v korupcijski škandal desetletja. Foto: EPA

Centralni komite komunistične partije in državni svet (kitajski vladni kabinet) sta v skupni izjavi v torek izdala direktivo, s katero je Kitajska za pet let prepovedala gradnjo vladnih stavb, poroča državna novičarska agencija Šinhua.

Razsipnost spremljevalka korupcije
Po vsej Kitajski skladno z gospodarskim razcvetom rastejo kot gobe po dežju nova vladna poslopja, ki pa so zaradi razkošnosti in razsipnosti postala tudi tarča javnega ogorčenja in vzrok zmanjšanja ugleda vlade in partije, ugotavljajo kitajske oblasti, ki se po generacijski zamenjavi z novimi močmi loteva rakove rane kitajskega komunistično-kapitalskega sistema - korupcije.

Vladna poslopja so v številnih kitajskih mestih najopaznejše in najbolj vpadljive stavbe, ki sejejo nezadovoljstvo med državljani. Predsednik Ši Džinping že vse od svojega lanskega imenovanja osebno vodi kampanjo proti razsipnosti in korupciji med višjimi vladnimi uradniki, ki s svojim delovanjem ogrožajo primat partije, hkrati pa se odtujujejo državljanom.

Ostro nad vladne hotele in letovišča
Vladno-partijska direktiva ukazuje prepoved in ustavitev gradnje vseh vladnih stavb, ki jih ne gradijo iz osnovnih potreb. Direktiva tudi izrecno omenja prepoved gradenj pomožnih vladnih stavb, kar je evfemizem za telovadnice, hotele ali vladne restavracije, ki so se razpasle v zadnjem desetletju. Številne lokalne vlade in državne službe si v letoviščih gradijo komplekse, kjer njihovi uslužbenci uživajo v lagodju in razkošju po močno znižanih cenah ali pa celo zastonj. Številni paradržavni kompleksi so hkrati tudi odprti za javnost, a po tržnih cenah.

Direktiva prepoveduje luksuzno notranjo opremo in širitev poslopij pod pretvezo obnovitvenih del. Predpisano je tudi, da uradniki z več kot enim delovnim mestom ne potrebujejo več kot eno pisarno, medtem ko morajo upokojeni ali premeščeni uradniki vrniti pisarne in pripadajočo opremo.

Preusmeritev sredstev v razvoj
Šinhua posreduje tudi, da direktiva omenja nekatera okrožja in lokalne skupnosti, katerih vlade so zgradile poslopja in komplekse, ki s svojim videzom in uporabo kršijo že obstoječo zakonodajo in črnijo ugled komunistične partije.

Ob koncu najvišji kitajski državniki pozivajo podrejene, da uveljavijo direktivo in preusmerijo vladno porabo v razvoj gospodarstva in izboljševanje življenjske ravni, kar je ena od glavnih zavez nove vladajoče generacije kitajskih komunistov pod vodstvom predsednika Ši Džinpinga.

Škandal desetletja dobiva epilog
Ravno v teh dneh se bo na Kitajskem začel proces proti padlemu politiku Bo Šilaju, ki je namesto v novem politbiroju in med devetimi najpomembnejšimi politiki Kitajske pristal v zaporu zaradi korupcije in zlorabe oblasti ter prikrivanja umora britanskega poslovneža. Proces se bo najverjetneje začel v mestu Džinan. Bojeva žena Gu Kailai in policijski načelnik Vang Lijun sta že obsojena zaradi vpletenosti v umor Neila Heywooda novembra 2011. Iz tega je nastal največji korupcijski škandal na Kitajskem v zadnjem desetletju. O usodi Bo Šilaja kroži na Kitajskem nešteto govoric, pri čemer ni izključena niti smrtna kazen.


Res konec megalomanskih projektov?

Kitajska javnost, ki še čaka na vse podrobnosti direktive in na njeno celotno besedilo, ostaja skeptična, saj so vajeni partijskih direktiv in vladnih zakonov proti razkošju, ki pa se jih ne drži tako rekoč nihče, sploh pa v letih osupljivega gospodarskega razvoja. A z ohlajanjem kitajskega gospodarstva je mogoče napočil čas, da se pritisk od zgoraj res zaostrita in obrzdata zapravljanje denarja in gradnja megalomanskih vladnih stavb, ki so predvsem za razkazovanje moči.